Takrat sem bila vesela, da sem v korito posadila prave rožice, tiste, ki jih je predvidela Ruth. Če so tudi rasle, sem bila že čisto v transu. Sedaj pa pazim na vse: na lonce, postavitev na terasi, na skladje z ostalimi rastlinami, na energije, ki veljajo tisto leto ... Prav lepo je opazovati, kako se je obrestovalo branje knjig, obiski predavanj, strokovni nasveti v vrtnarijah, vrtnarski izleti ...
Poznate pravilo, da postanemo resnično dobri, če nekaj vadimo 10.000 ur? Ravno zadnjič sem prebrala, da je ta teorija ovržena, daj je pri določenih spretnostih zelo pomembna nadarjenost. Sem si kar oddahnila; če bi morala čakati še kakšnih 7.000 ur, da bi imela lepe zasaditve, bi prej obupala.
V arhivu sem našla te fotografije iz septembra 2005. Naredila sem jih s svojo prvo digitalno kamero HP Photo Smart C 850. Ste vedeli, da je HP nekdaj proizvajal tudi fotoaparate? Saj zasaditve niti niso takooo slabe. Tista divja, zaraščena faza je prišla kasneje, ko sem si domišljala, da že nekaj obvladam ...
P.S. (29.4.2015)
Danes zjutraj sem dobila sporočilo z naslednjo vsebino:
"Sedaj pa še malo picajzelstva, a ker je na blogu in javno, je po mojem pametno popraviti napako. Razen, če ni fora nekje drugje. Besedi "deveta obletnica" in "2005" ne gresta skupaj, vsaj ne leta 2015.
Res imaš lepe fotografije rožic!"
Najprej sem malo pihala od jeze, ker ne znam računati, potem pa se le odločila, da popravim naslov prispevka na blogu. No, tale "zlopamtilo" je se vsaj izmazal s tem, da je pohvalil moje fotografije iz leta 2005.
O, lepa številka!!!! Čudovite so, zasaditve! Krasen pogled 'za nazaj' in spodbuda za naprej. Cela umetnost... Napolni vse čute...
OdgovoriIzbrišiPrijetne dni! Polne cvetlic! In trav :)
Sva že dve. Tudi moj prvi spravljeni list z Ruthinimi raznobarvnimi trikotniki, kapljicami in vijugami je iz leta 2006. Sem bila dobra poslušalka s talentom :) in mi kar uspeva tudi v teh pustih letih, ko je več ni. Nimam pa več takega veselja, ker z njo usklajevati moje želje po barvah in njeno znanje, kaj gre skupaj na močnem soncu mojega balkona, z njeno mirno potrpežljivostjo (ko mi suhe rože niso bile všeč in njej ljuba deteljica tudi ne :)), to je nenadomestljivo. Je bila pač ena sama. Zdaj, ko je vrtnarija zaprta, pogrešam tudi Stano...
OdgovoriIzbrišiLetos še kataloga nisem prijela v roke, da bi si kaj novega zamislila in zaželela... :( Lantane me ne razočarajo nikoli (tri so mi prezimile v loncu), gavre imam že povsod dovolj, ker sem jo kot trajnico potaknila potem na vrt, begonia summerwings orange je tudi znana rešiteljica, lani je bil lep viseči bidens, pa moljevko imam rada, tudi, če je klasična, ker mi diši. Trave pa itak :). Lp!