Gnezdo je prazno in pospravljeno, in prav zanimo bo opazovati, ali se bo čez nekaj tednov znova napolnilo (fotografija je iz balkona v Šiški, ko smo leta 2009 imeli kosjega mladička)
V torek popoldne, ko sem presajala rože, sem izza ograje, izven atrija, slišala kričanje mame kosovke, pomagal pa ji je ata. Bil je strašen direndaj, zato sem šla pogledat in še pravočasno spodila vrano. Bila je samička (glede na velikost), ki je iskala malico za svoje mladiče. Ja, narava je kruta.
Kosji mladiček (ali mladička) se je skrival v grmu ob ograji. Mama kosovka me je po akciji pohvalila, kot vedno, potem pa odšla v grm pomirit mladička. Že od včeraj jih ni več v okolici, mislim, da so se preselili na varnejšo lokacijo.
Se je pa zgodilo včeraj nekaj zanimivega. Na ograjo je priletel kos in že sem mislila, da je "naš" samček. Zapel je cicido in so po ograji pomikal proti gnezdu. Tudi gledal je v tisti smeri. Naenkrat pa je priletel drug samček in ga začel preganjati. Vse mi je bilo jasno: vsiljivec je hotel "najeti" gnezdo (saj je prazno, a ne?), ata kos pa ga ne da.
Zelo verjetno je, da bom imeli še eno gnezdo proti koncu junija. Mreža se je izkazala za dobro rešitev, bila je zaščita pred vranami, mladičev pa tudi ni ovirala pri učenju letenja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar