sreda, 3. junij 2009

Rožice: Zakaj bi bilo lepo, če je lahko grdo

Ob sredah v ordinaciji delamo do 18. ure, zato imam še kakšnih 15 minut, preden bova z Dominikom odkolesarila proti Šiški. Kot ste verjetno opazili, sem blog v zadnjih dneh popolnoma zanemarila, vzrok pa so bili številni feng shui projekti in seveda ostalo delo.

Ko ne dežuje, pridno kolesarim v službo in nazaj. Vsakokrat, ko na križišču pri hotelu Lev (Delavski dom) čakam na zeleno luč na semaforju, se zgrozim nad zasaditvijo gredice.

Mislite, da pretiravam? Sami si oglejte ta estetski zločin - kot da v Ljubljani ne bi imeli dobrih vrtnarjev.

Če jih nimamo, bi jih bilo potrebno poiskati v drugih delih Slovenije. Ah, kaj, vsak amaterski vrtoljubec z malo smisla za barve in kompozicijo bi bolje zasnoval gredico mimo katere gre (se pelje) vsak dan nekaj tisoč ljudi. Da o turistih ne govorimo.

Poleg tega je popolnoma neracionalno in neekološko zasajevanje javnih površin z enoletnicami. To počnemo samo pri nas, potem pa izgledajo javne površine tako klavrno. Jaz bi samo na sredini gredice, kjer je greben, pustila prostor za enoletne rastline, okrog pa zasadila trajnice. Začetna investivcija bi bila malo višja, vzdrževanje pa cenejše.

Tako pa trenutno izgleda v Murglah:

Letošnja zasaditev je v beli, rumeni in vijoličasti barvi.

Hoste se strašno lepo počutijo v senci pod bambusom - že četrto leto. Ker jih tam polži ne najdejo ... (Pst, razkrivam vam pravi vzrok: okrog host sem položila kamne, ki polžem otežujejo pot do njihove najljubše poslastice.)

Kot sem obljubila: letos je zasaditev špartanska (za feng shui navdušence: v elementu kovina in les, z dodatkom ognja)

Vse kordiline še niso na svojem mestu, ena pa že.

Čisto sem pozabila, kako se imenuje ta rožica. Je pa izredno lepa! Hvala Ruth.

Pisanje bloga sem zaključila v 50 minutah, saj sem vmes morala poslikati vrt, izbrati slike in jih naložiti v blog. Ja, takšno je življenje.

P.S.
Dominik je danes pojedel prvi dve malini - sam!

Ni komentarjev:

Objavite komentar