V začetku februarja sem zopet bila na postu. Potekal je tako brez težav, kot še nikoli. Drugi dan me je črvičilo po črevesju, pa ne od lakote, ampak od čiščenja črevesja, saj sem vzela preveč grenke soli.
Med postom sem se odločila, da bom ves februar jedla vegansko in s tem podaljšala razstrupljanje. Skuhati znam nekaj veganskih jedi, zato me ni bilo strah, da bi bila lačna. Predvidevala sem, da se bom teh jedi hitro naveličala in iskala nove recepte, tehnike, živila.
Kakšne so moje izkušnje z veganskim mesecem:
Počutim se odlično, samo po obroku sem zelo hitro lačna. Tako moram jesti petkrat na dan, največkrat doma, ker je dobrih veganskih restavracij še vedno premalo. Ker me tudi hitro začne zebsti, moram paziti na dovolj gibanja, pijem ingverjev čaj in si kuham rahlo pekoče jedi.
Že na začetku sem sklenila, da med vegansko kuro ne bom jedla samo ogljikovih hidratov, ampak predvsem zelenjavo in polnovredne žita, pseudožita, stročnice. Zadnjič pa so moje celice ponorele od lakote in v dveh urah sem pojedla celo čabato z olivami. Ojojoj, moje telo mi je takšen nenormalen vnos glutena zelo zamerilo in naslednji dan sem se zbudila vsa zabuhla. Zanimiva izkušnja.
Ker se tako dobro počutim, bom zelo verjetno veganski mesec podaljšala. Če mi bodo zapasale živalske beljakovine, jih bom jedla - v bistvu mi je všeč možnost svobodne izbire, zato nikoli ne bi mogla postati čista veganka. Poleg tega se moram naučiti novih receptov ...
Naročila sem si tudi tri knjige o veganski kuhinji in eno o sladicah, ki propagira sladice brez (veliko) oreškov. Malo sem še skeptična glede okusnosti takšnih sladic, ampak bom preizkusila recepte. Naredila sem čokoladne brownije, ki so jih drugi hvalili, meni pa so bili povprečni.
Browniji s čokolado in pomarančo - tako dobri, da jih je nekdo jedel celo za pisalno mizo (nisem bila jaz!). Zelo zanimiva konsistenca, manjkala pa je "omaka". Kaj bi pasalo zraven?
