Ljutomerski vrtički se predstavijo

V teh dneh krmarim med evforijo in obupom, med blokiranimi možgani in genialnimi prebliski, med fizičnimi aktivnostmi in zdravstvenimi težavami. Res se ne morem pritoževati, da mi je dolgčas.

Dodatno me zaposlujejo feng shui projekti. Usoda mi je zopet pripeljala same zanimive in ob njih uživam skoraj do ekstaze. Mi pa vzamejo veliko časa, zato sem v zadnjih dneh vedno delala nadure. Ravno sedaj sem končala z enim in v Izolo sporočila navodila za pleskarja.

Pridno sem tudi delala na gredicah okrog poslovne zgradbe v Murglah - vse sem dokumentirala, fotografije kmalu pridejo, brez skrbi. Še posebej je zanimiva gredica na severu, ki sem jo uredila po pravilih feng shuija in periode 9.

Spomnila sem se, da imam v arhivu fotografije z maminega uporabnega vrta. Tako zelo je popularna samooskrba, pa vendar je v Ljutomeru vedno manj vrtov. Pa ne zato, ker jih občani ne bi želeli obdelovati, ampak zato, ker ni prostora. Moja mama še ima košček zemlje, kjer preživi veliko časa od spomladi do jeseni. Pa ne gre samo za pridelke, ampak tudi za izmenjavo novic, druženje in socialne kontakte.

Vedno, ko vidim te mestne vrtičke, ki se ob vsakem novem bloku skrčijo, se sprašujem, zakaj občinska oblast načrtno ne poskrbi za vrtičke. V Prlekiji, pa ne samo tam, bi bili ljudje hvaležni, če bi namesto v bližnji Mercator šli iskat paradižnike na svoj vrt. Bi morali občani sami zahtevati površine za vrtičke? Je bila prej kura ali jajce?

To je ena izmed številnih "potomk" hojhere, ki sem jo posadila na očetovem grobu. Lepa, odporna sorta in prav s ponosom jih pogledam, vse te rastlinice, ki gredo od rok do rok.

Mama še vedno zbira semena, če ji je zelenjava všeč.

Če se med bivanjem v Nemčije česa nisem mogla navaditi, je to drobnjak. Pa ne vem, zakaj, ampak zdi se mi neka slaba kopija česna, podoben čebuli. Nimam pojma, zakaj ga ne maram.

V ozadju je blok, kjer sem preživela otroštvo.

Mljask, kar sline se pocedijo ...

Meni popolnoma neznana rožica - tako je grda, da je že lepa ...

Kljub pomanjkanju prostora, ima skoraj vsaka vrtnarka posajene rožice ali začimbe.

Ker "Hotel Grm", kjer se zbirajo mama in prijateljice, še ni bil dokončno pripravljen za predstavitev, sem fotografirala kotiček za sedenje ob vodni pumpi.

Kmalu bo cvetelo 

"Kje pa si to našla?" me je vprašala mama, ko sem ji pokazala slike. Tam na začetku, na desni, se je glasil odgovor.

Nedeljska vrtnarska akcija z ostanjkarji

Počasi se približujem tisti fazi v vrtu, ko bom lahko rekla, da samo še zalivam in uživam ob pogledu na rožice. Prejšnji teden so me malo mučili streptokoki, zato sem se šele včeraj lotila urejanja vrta pred našimi poslovnimi prostori. Seveda nisem imela nobenega načrta, zato je bila izbira rožic čista improvizacija. Na srečo sem hitro našla rešitev, na kar sem zelo ponosna, saj sem lahko izbirala med rožicami, ki sem jih stihijsko nakupovala.

Seveda je bilo treba opleti tudi obstoječe gredice in del med kamni, ob fasadi. Imel pa sem družbo: ata kos se je ves čas smukal okoli in čakal, da se umaknem od sveže okopane zemlje. Seveda je naš "hišni" kos ultra pameten, zato ve, da bo v sveže prekopani zemlji hitreje prišel do črvov. Najbolj se je razveselil, če sem mu črva kar jaz ulovila in servirala pred kljun.

Ostala je samo še nova gredica, iz katere smo jeseni odstranili prevelike javorje. To gredico bom zasadila že v duhu nove časovne periode, ki se bo v feng shuiju začela decembra 2016 in nam bo prinesla drastične spremembe. Maja sem bila na seminarju, kjer smo se podrobneje pogovarjali o tem, kaj nam bo nova perioda prinesla. Na kratko: zelo, zelo bo naporno in za marsikoga tudi pogubno, predvsem kar se tiče duševnega in fizičnega zdravja. Ne, čisto nič ne pretiravam.

Zdaj pa k prijetnejši temi - rožicam. Vse, ki sem jih še imela, sem znosila pred vrata in jih začela kombinirati. Letos zemlji za rože (še vedno prisegam na zemljo N, ki jo nam je priporočala Ruth, ker je enostavno najboljša) nisem pozabila dodati počasi topnega gnojila, pa tudi prašek proti škodljivcem sem dodala. V nekaterih loncih pa bom preizkusila granulat, ki naj bi povečal vpojnost zemlje - torej bo zemlja dalj časa vlažna.

Začetek akcije ...

Danes zjutraj sem fotografirala rezultat včerajšnje akcije. Rožice so videti tako majhne in lonci preveliki, vendar bo že čez 3 tedne situacija popolnoma drugačna. V atriju, kjer sem jih sadila pred 14 dnevi, so rožice že podvojile svojo velikost. Oh, kako lepo je gledati naravo in občudovati njeno moč.

Tale kombinacija je nastala iz čistih "ostankarjev" - rožic, ki so ostale. Na pomoč je priskočila heuhera iz jesensko-zimske zasaditve.

Ta lonec mi vedno povzroča skrbi. Če je poletje vroče, morajo biti v njem na sušo odporne rožice. Če je poletje deževno, pa takšne, ki prenesejo vlago in padavine. Kako naj maja vem, kakšno bo poletje?

Na tem mestu je lani stal velik dren, ki sem ga morala odstraniti, ker je bil prevelik. Brez skrbi, šel je v "zavetišče" na Zaplano, kjer ima dovolj prostora za rast. Nisem še čisto zadovoljna s tem kotičkom, ampak zaenkrat nimam idej, kako ga urediti.

Lonec pred vhodnimi vrati - še eno problematično mesto, ker je počutje rožic tako odvisno od vremena. Lani so se zelo dobro obnesli "milijon zvončkov", zato sem jih posadila tudi letos. Ni pa rečeno, da ne bo prišlo do sprememb.