Če na kratko povzamem: poznamo dve vrsti odraslih - funkcionalno odrasle in neodrasle. Tisti, ki so funkcionalno neodrasli ostanejo "majhni otroci", ki ne upoštevajo pravil in so vedno v coni udobja - tam, kjer jim je "fajn". Pravila upoštevajo samo tako dolgo, dokler jim je lepo. Funkcionalno odrasli pa upoštevajo pravila in se znajo namesto za "fajn" odločiti za "prav".
O tem, ali se bo otrok med tretjim in šestim letom starosti spremenil v funkcionalno odraslega, najodločilneje vpliva oče, ki mora poskrbeti za avtoritativno vzgojo. Oče otroka v ta prehod "prisili" s kaznovanjem (ne govorimo o pretepanju!). In to v vseh kulturah.
Mama je tudi zadolžena za vzgajanje in prepovedi, vendar je njena primarna naloga, da otroka brezpogojno ljubi. S tem se mu izoblikuje dobra samopodoba - in samo takšen otrok je lahko kasneje v življenju res uspešen. Zelo malo slovenskih mam svoje otroke brezpogojno ljubi, to je kruta realnost. Vendar niso same krive, saj se takšne ljubezni niso naučile od svojih mam. Cele generacije so vzgojno deformirane, tako pri mamah, kot pri očetih, zato je situacija v Sloveniji zelo slaba.
Največji problem: funkcionalno neodrasle osebe se razvijejo v odvisnike (od drog, alkohola, nakupovanja, odnosov, iger na srečo, pornografije ...) in zahodni kapitalizem si nad njimi mane roke, saj so za celo življenje zvesti potrošniki. Mene tukaj najbolj skrbi: kdo bo delal za mojo penzijo??? Tradicionalna vzgoja proizvaja upornike, permisivna pa odvisnike.
Še nekaj je: funkcionalno odrasla oseba se upira, če nekaj ni prav (ni po njegovi vesti, socialnem redu), ne, če mu ni fajn. Kaj, ko bi povprašali protestnike, zakaj protestirajo - ker jim ni več fajn, ali ker mislijo, da je prav, da to delajo?
Kako prepoznamo funkcionalno neodraslo osebo?
- ne loči med fajn in prav
- vedno želi biti v coni ugodja, kjer ji je fajn
- vedno želijo blesteti, biti najboljši
- mislijo, da so center sveta (egocentriki)
- nimajo čuta za socialnost
- imajo kalkulativni um, zelo hitro znajo presoditi, kaj se jim splača
- ne morejo ljubiti
- pri težavah se zelo grdo obnašajo (lahko tudi sadistično-mazohistično)
Daj mi vse in takoj!
Ko je Vesna Godina naštevala te značilnosti, sem takoj pomislila: pa to so ja lastnosti t.i. generacije Y, o kateri sem na blogu že veliko pisala. Povzročajo velike težave v podjetjih, kar je popolnoma razumljivo, na delu ti je večino časa zelo malo fajn. Godina pravi, da jih je v vseh generacijah veliko, s tem, da jih je v tistih nad 40 manj, ker smo bili bolj deležni tradicionalne vzgoje, pri mlajših pa je večina ljudi (99%) funkcionalno neodraslih.
Največja tragika zame je, da funkcionalno neodrasli starši vzgojijo tudi takšne otroke. Drugače niti ne morejo. Ko dva takšna odrasla, ki ljubita samo samega sebe, živita skupaj, gre vse narobe. Vsak bi rad samo prejemal, dajal pa ne. Saj takšna zveza ne more imeti srečnega konca!
Funkcionalno neodrasla mama ne morem brezpogojno ljubiti svojega otroka, lahko ga samo "uporablja". Zahteva ljubezen od otroka, kar je popoln nesmisel, in je globoko razočarana nad materinstvom, ker je otrok ne ljubi. Funkcionalno neodrasel oče pa ne more nastopiti avtoritativno, ker bi potem moral zapustiti svojo cono ugodja in delati prav.
O povezavi med partnerstvom in funkcionalno odraslostjo bom pisala kdaj drugič, zdaj smo že preveč deprimirani. Še to: funkcionalne neodraslosti se, po besedah Vesne Godina, ne da korigirati, vendar srčno upam, da bo na naslednjem predavanju omenila kakšno rešitev. Mislim, da se vseeno da odrasti tudi po šestem letu, vendar je cena visoka!