Marjan Ogorevc nam je nastavil ogledalo

Včeraj sem se v Sevnici udeležila predavanja Marjana Ogorevca na temo "Gojenje rastlin in priprava biodinamičnih preparatov", ki ga je organiziralo Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje. Naslov je bil kar malo zavajajoč, saj predavatelj ni govoril o postopkih in receptih, ampak širše, o vsemu med nebom in zemljo (moja interpretacija). Bilo nas je vsaj sto, sevniška dvorana pa ravno prava za ta namen.

Ne bom napisala celotnega povzetka, si boste morali sami vzeti čas in prebrati kakšno Ogorevčevo knjigo ali si ogledati film - materiala je veliko.

Predavatelj nas je spodbujal k (jutranjim) ritualom. Kaj vse on počne, ko vstane:

- Vzpostavljanje ravnovesja (telovadna in raztegovanje)
- Vaje za dvig zavesti (on dela posebne dihalne vaje)
- Kaj lahko danes spremenim pri sebi? (on si pomaga tudi s tarot kartami)
- Razreševanje problemov, travm, vzorcev
- Izboljševanje medsebojnih odnosov
- Potem pa si skuha kavico in jo z užitkom (ritualno) popije.

Povedal je, da deli evolucijsko ljudi na dva razreda:

1. Sprašujejo se: kaj lahko dobim, kdo je kriv za moje težave?
2. Sprašujejo se: kaj lahko dam, kaj lahko spremenim na sebi, da bom boljši?

To ni nič drugega kot razdelitev ljudi na funkcionalno odrasle in neodrasle, o čemer sem že pisala (povzetek predavanja Vesne Vuk Godine).

Ker pa smo bili v Sevnici, je Marjan Ogorevc predavanje zaključil na presenetljiv, ampak meni zelo simpatičen način. Zapreti smo morali oči ter se kot Sevničani in Slovenci vprašati:

"Kaj lahko damo Melaniji Trump? Kako ji lahko pomagamo, da ji bo kot prvi dami v Beli hiši čim lažje?"

Bili smo si enotni, da bo potrebovala vso pomoč ...

Na sončni Lisci z Melanio

Ta vikend je bil eden tistih, ko se je bilo treba odpeljati iz ljubljanske kotline - samo malo višje, pa je bilo sonca v izobilju. Izkoristila sem svoje sevniške zveze in se odpravila na lagoden pohod na Lisco. Seveda sem protestirala, da ne grem od vznožja, ampak iz izhodišča na zgodnji tretjini. Hoje je bilo za 40 minut - če vmes ne fotografiraš, piješ ingverjevega čaja, ne vzdihuješ nad soncem in snegom ...

Zgoraj me je pričakalo značilno vzdušje, ki vlada v vsaki slovenski koči: veseli ljudje, nekateri zaradi hormonov sreče, drugi zaradi alkohola. Hrana na Lisci je povprečna. Seveda imajo novo ponudbo v jedilnem listu: palačinko Melania. Ne, nisem je poskusila, boste morali kar priti sami na Lisco in se prepričati, kakšna je Melania, ko ugriznete vanjo.

Ko sem doma pregledovala fotografije, sem se spomnila na Ruth Podgornik Reš, kako nas je dražila s prelepimi fotografijami s svojih zimskih tur. Mi smo sedeli v službi, v megli ali oblakih, ona pa je objavila 30 zimskih fotografij - takšnih, kot so na razglednicah: nedotaknjen sneg, modro nebo, prekrasna pokrajina. Mislim, da so spodnje dober približek tistih njenih, samo narejene so 1000 metrov nižje, kot se je Ruth potikala. Še vedno jo pogrešam!