Razkisanje telesa s kromprijem

Ko smo v našem podjetju že pred 12 leti govorili o zakisanosti telesa, smo bili velikokrat nerazumljeni. Sedaj pa opažam, da se o zakisanosti veliko govori - čeprav velikokrat narobe. Zatakne se že pri določanju, koliko smo zakisanosti, da o razkisanju telesa ne govorim.

Zdravilec Rene Gräber je na svoji strani objavil zanimiv članek, kako razkisati telo. Naša priporočila so bolj radikalna, ker po navadi k nam prihajajo ljudje z močno zakisanostjo. Gräber pa priporoča zanimivo kuro, ko še nismo močno zakisani.

Kako si izmerimo zakisanost, pa si lahko preberete tukaj. Naj vas še enkrat opozorim, da si je treba meriti zakisanost VEČ DNI. Ena sama izmerjena vrednost urina NIČ NE POVE o stanju zakisanosti.

Če smo blago zakisani, enkrat na teden izvedemo "bazičen" dan s krompirjem. Navodila so takšna:

1. Ne jemo nobenih živil živalskega izvora, sladkorja in OH - razen krompirja.

2. Zjutraj: kos sadja (surovega ali dušenega).

3. Kosilo: 400 g v oblicah kuhanega krompirja, bazična zelenjava (zelena, korenje, koromač ...) ali zelena solata. Lahko dodamo zelišča.

4. Večerja: 200 g pečenega krompirja.

5. Čez dan pijemo 2 - 3 litra vode; dovoljen tudi zeleni čaj.

6. Maščobe za pripravo obrokov so dovoljene, solimo zelo malo.

Krompir je rahlo bazičen (ker vsebuje minerale)

7. Enkrat na teden si pripravimo kopel celega telesa z bazičnimi solmi. Kako jo naredimo, si preberite tukaj.

8. Zvečer zdravilec priporoča, da vsak večer vzamemo Bazični prašek za vezanje kislin, ki se izločijo ponoči: 1 čajna žlička praška in 2- 3 dl vode.

Če smo srednje zakisani, priporoča na teden dva bazična dneva s krompirjem in dve bazični kopeli z mineralnimi snovmi.

Meni se zdi takšen krompirjev dan zelo zanimiv, zato ga bom naslednji teden preizkusila. Krompir je rahlo bazičen, dobrega okusa, nasiten in še veliko možnosti za kulinarične kombinacije nudi.

Poskus z glutenom

Že več kot 15 let spremljam debate o glutenu. Ne samo v zvezi s celiakijo, ampak tudi z intoleranco in krvnimi skupinami.

Do pred kratkim sem mislila, da kar dobro prenašam gluten, manj pa večje količine ogljikovih hidratov. Bolj, kot sem opazovala svoje reakcije na živila z glutenom, bolj sem postajala prepričana, da mi gluten slabo dene.

In sem naredila poskus. Jesti brez glutena ni tako zelo preprosto. Ampak je šlo, "zdržala" sem 4 dni. Nato sem pojedla manjši kos kruha (z glutenom) in juho, ki je bila zgoščena z moko. Količina glutena ni bila velika, kar pa ni preprečilo mojemu telesu, da ne bi burno odreagiralo.

V črevesju se je marsikaj dogajalo, prebava je bila prehitra in nepravilna. Najbolj pa me je šokiralo, kako so reagirali možgani: naslednje jutro sem se zbudila s t. i. zamegljenimi možgani - slaba koncentracija, slab spomin, težko logično mišljenje, motnje vida ... Tudi sklepi so me boleli (po celem telesu) in manj sem bila gibčna.

Kaj sem se naučila iz tega samo-poskusa? Hja ... gluten mi škoduje! Nekje sem prebrala, da imajo današnja žita tudi do 100 x več glutena kot pražita. Ni čudno, da tako masovno razvijamo intoleranco na gluten.

Zadnjič je moja terapevtka za bioresonanco komentirala, da smo vsi, s krvno skupino A, slej ko prej obsojeni na prehrano brez glutena. Še bolje je, če ne jemo nobenih žitaric in stročnic, tudi riža ne. Ker A-jevci ne smemo jesti veliko mesa in mlečnih izdelkov, si lahko mislite, kaj ostane: zelenjava. Od OH še najbolje prenašam krompir, ampak tudi tukaj ne smem pretiravati.

Da je drugače samo vprašanje časa, kdaj se bo "gluten" usedel na ščitnico, da bo začela premalo delovati, je dodala terapevtka. Kaj naj dodam k tem modrim besedam? Izumljam nove recepte, danes sem jedla ajdovo kašo, zraven pa popečeno čebulo, tržaški radič in vložene posušene paradižnike. Bilo je odlično!

Mineštra iz murgelskih novic

Ker sem prejšnji teden "malo" kašljala, sem v groznem zaostanku z delom. Pomlad je tako tisti čas, ko smo pri nas najbolj aktivni. No, aktivni smo tudi jeseni, pa pozimi in poleti, samo v najhujši vročini lahko za največ tri tedne zmanjšamo tempo. Ampak, kaj bi se pritoževala - lepo je delati, če lahko in če imaš delo rad. Jaz ga imam.

Tako sem v zaostanku s pisanjem člankov za blog, za pripravo člankov za e-revijo in spletno trgovino Avita. Morali smo prekiniti oblikovanje nove spletne trgovine Avita, ampak se je splačalo. Končno sem našla stran, ki jo lahko pokažem oblikovalki in rečem, da mi je skoraj vsa všeč. Z nekaj zadržki.

Problem je ta, da mi ni všeč to, kar se sedaj dela, tiste prečiščene, meni brezosebne strani, uniformirane, čim bolj prilagojene telefonom in tablicam. Ne vem, ali sem zopet preveč pred časom, ali zastarela. Ampak, briga me, želim mehko, hrapavo, zaobljeno stran.

Tudi vsebinsko se bo nova spletna trgovina dopolnila z vsaj dvema zelo zanimivima rubrikama. Več ne povem, je še prezgodaj.

Počasi me začenjajo srbeti prsti za sajenje sezonskih rožic. Med vikendom sem dobila zamisel, prej pa sem si jo skicirala - in zelo mi je všeč. V Murglah bomo imeli malo drugačno postavitev, in malo manj rožic (ne 200, ampak samo 120). Bom preživela.

Novost v Murglah je tudi ta, da atrij obiskuje mlad kosji parček. Ne vem, v katerem sosednjem atriju je njuna baza; vem, da k nam hodita jest, pit in se kopat. Če imate možnost, ptičem nastavite vodo, saj jim je primanjkuje. Pomlad je zaenkrat zelo suha. Ni treba komplicirati, samo malo bolj globok podstavek za rože uporabite.

Moja dva kosa imata nadnaravne sposobnosti. Dve minuti po tem, ko njun bazenček napolnim z vodo, sta že pri njemu.

Stalni bralci mojega bloga se spomnite strašnega ata kosa, ki je več let vladal v našem atriju in poskrbel za veliko kosjih mladičkov. To je bil mačo in pol. Lani, pozno jeseni se je prišel še zadnjič pokazat, počasi je skakljal, perje mu je štrlelo na vse strani - potem pa ga ni bilo več. Upam, da je v ptičjih nebesih, kjer ga razvajajo najmanj tako, kot sem ga jaz.

Novi kosji parček pa je drugačen: bolj pogumna je kosovka. Dosti bolj pogumna. Zadnjič sem pri skledi s hrano brala knjigo, pa je prišla čisto blizu, se najedla in napila. On je kar nekaj časa okleval, se počasi in plašno približeval, prestrašeno čivkal, požrl dve rozini in z eno izginil v najbližji grm.

Res, že meni je bilo nerodno nad njegovim mevžastim vedenjem. Ampak, hlače bo očitno nosila ona. Kako nemoško se je obnašal danes zjutraj, ko je v atrij prišla mačka, niti ne bom razlagala. Narobe svet!

Kopališče za ptiče je celo leto dobro obiskano

Ata kos, ki sedaj na mlajše potomce gleda iz ptičjih nebes in sigurno zmajuje z glavo nad nemoško mladino ...