Hoferjeve ekološke kozice

Po dolgem času sem zopet zašla v Hofer. Pri prijateljici V. sem videla njihovo reklamo za športni modrček, pa sem z malo upanja šla na oglede. V trgovini sem se spomnila, da mi je druga prijateljica pripovedovala o hoferjevih kozicah iz certificiranega ekološkega gojišča. Res, v zamrzovalniku sem jih našla in kupila.

Hoferjeve eko kozice so zamrznjene in začinjene s peteršiljem in česnom. Pred uporabo jih odtalimo in nato hitro popečemo, da ostane meso mehko.

Prijateljica jih uporabi v rižoti in njeni otroci jo obožujejo. Jaz jih bom samo popražila in začinila s čilijem, zraven pa pojedla zelenjavo. Kozice so rahlo sladkega do nevtralnega okusa, zato jih moramo obogatiti z začimbami, klasična kombinacija je sladko-kisla ali sladko-pekoča. Zadnjič pa sem jedla solato s kozicami, koromačem in ingverjem. Mljask!

Nakup eko kozic se mi zdi ena izmed dobrih in izvedljivih idej, kaj lahko naredimo za bolj zdrav življenjski slog. So malo dražje, vendar jih ne pojemo tako veliko, da bi zaradi tega obubožali. Kozice, kot vsi morski sadeži, vsebujejo histamin, zato jih naj alergiki uživajo v zmernih količinah.

Kozice iz konvencionalnih gojiščih so ponavadi zelo slabe kakovosti, saj živijo na premajhnem prostoru, v hrano jim dodajajo antibiotike in dodatke za hitrejšo rast. Lahko si samo predstavljamo, kakšna je kakovost morja v gojišču.

Mlajše generacije bodo manj zdrave

Povprečen Slovenec, rojen leta 2011, si lahko obeta samo 54 zdravih let, so zapisali v časopisu Medicina&ljudje. Ko sem to prebrala, se mi je v možganih utrnilo veliko misli:

- Kaj, samo toliko let? Ne pozabimo, da so ti podatki povprečje, zato bo nekdo zdrav samo 34, drugi pa 74 let.

- Koliko let pa je v povprečju zdrava današnja populacija? Malo nižje v članku sem lahko prebrala, da lahko slovenski 50-letnik pričakuje še 14 zdravih let (razlika med spoloma je minimalna).

- A niso te napovedi celo preveč optimistične?

Vsak dan smo izpostavljeni različnim strupom, elektrosmogu, GSO, stresu ... Naše telo je izredno prilagodljivo, ampak enkrat bo meja dosežena. Potem bomo začeli množično umirati za različnimi boleznimi, predvsem pa vedno mlajši.

Statističnih razlik pri zdravju, kar se spola tiče, skoraj ni več. Obstajajo pa pri državah, kjer so na najboljšem skandinavske države.

Kaj bo hitro umiranje pomenilo za naš zdravstveni, pokojninski in socialni sistem, si niti ne upam razmišljati. 

Švedski 50-letniki bodo imeli še 26 zdravih let, sledijo jim Maltežani s 23 leti. Pri tisti, ki so bili rojeni leta 2011, bodo največ zdravih let imeli Maltežani in Švedi (70 let, oba spola). Tudi tukaj se vidi, da bodo pravkar rojene generacije manj zdrave, kot njihovi stari starši.

Kot študentka gradbeništva sem v okviru IACES obiskala kolege v Stockholmu. Slovencev nas je bilo za en kombi in z velikim zanimanjem smo odkrivali razlike med Švedi in nami. Nemška kolegica, ki je tam študirala, nam je povedala, da se vsi Švedi ukvarjajo z najmanj enim športom, da so veliko zunaj, da zdravo in zmerno jedo (za večjo objektivnost moram dodati, da imajo tudi raznoliko in osrečujoče spolno življenje). Vsak vikend, ne glede na vreme, so aktivni, pa naj bo to jadranje ali pohodništvo. Mladi se lahko hitro osamosvojijo in prevzamejo odgovornost zase. Tudi nemška kolegica se je prilagodila temu načinu življenja in po enem letu, ko smo se na nekem kongresu ponovno srečali, je bila vitka, zadovoljna in zdrava oseba.

Kako bi ta model prenesli v Slovenijo?