Pomagala sem mu kupiti letalske karte in prebrala nekaj nasvetov na spletu, da ga sedaj lahko zalagam z nasveti:
- Na Caminu bombaž nima česa iskati!
- Potrebuješ mrežico za pranje perila, da se tvoje seksi spodnje hlačke (seveda iz ne-bombaža) ne bodo pomešale z modrčkom od Španke/Nemke/Američanke ... (vstavite poljubno nacijo), ko jih boste skupaj prali v pralnem stroju.
- Mislim, da volnene nogavice niso primerne (kar so mu svetovali v trgovini).
- Pot Camino del Norte ni primerna, če bo konec septembra veliko dežja.
- Vpojnost tvoje novo ne-bombažne brisače lahko testiram tudi na psičku Luiu.
Camino je zasenčil mojih petdeset in prav je tako. Številka res ni razveseljiva.
Ko drugim pove, da gre Camino, takoj vprašajo: "Helena gre zraven?" Vsi namreč mislijo, da sem jaz pobudnica za tako odštekano idejo.
Ne, ne grem in nikoli ne bom šla. Camino bi bil zame mučenje na stoto potenco. Kako naj hipersenzibilna duša zdrži spanje v skupinskih spalnicah, kjer 30 ljudi celo noč proizvaja takšne in drugačne zvoke? Ko se eni zbudijo in pakirajo ob petih? Ko eni celo noč smrčijo? Ko eni klepetajo do polnoči? Ko ...
Šla bi samo, če bi na dan prehodila največ 15 kilometrov in vsak dan spala v enoposteljni sobi, v tihi spalnici., brez motenj kot je zvonjenje cerkvenih zvonov.
Tako pač je, treba se je zavedati svojih omejitev.
Camino bom pač "doživljala" preko knjig. Prebrala sem jih že pet, zato lahko z zanesljivostjo rečem, da ne grem na Camino.
Moj dragi je postavljal neke pogoje, da ne bi omenjala njegovega potovanja, ampak sem ga zavrnila z najboljšim argumentom: "Vsem moram povedati, kako ponosna sem nate, ker boš prehodil več kot 1.000 km!" Izpogajala sem si 20 slik, ki jih bom lahko objavila na spletu. Obvladam.
Fotografija je s predzadnjega dopusta v Ramsau, ko še ni slutil, kako kmalu bo šel na Camino.
