Izlet: Opatijsko morsko sprehajališče

Meni je Opatija všeč, seveda govorim o sprehajalni poti ob morju, ne o notranjosti mesta. Z malo domišljije si lahko predstavljamo, kako so se konec 19. in v začetku 20. stoletja sprehajale dame v krinolinah in gospodje v frakih.

Pot je zaščitena pred mrzlo burjo, zato je zelo primerna za sprehode pozimi in zgodaj spomladi. Prejšnjo nedeljo, ko sva bila tam, sem pričakovala več sprehajalcev, saj je bilo vreme že kičasto lepo. Avtomobil sva parkirala v Volovskem in prehodila sprehajalno pot do drugega konca Opatije.

Ker sem s sabo vzela "velikega Nikija", sva bila strašno počasna. Razmere za fotografiranje so bile težavne, saj je sijalo močno sonce, morje je s svojo lesketajočo površino tudi nagajalo foroaparatu pri merjenju svetlobe, pokrajina pa je še vedno barvno pusta. Malo sem tudi eksperimentirala in v fotoaparatu nastavila močno nasičene odtenke barv. Zato so nekateri posnetki nenaravni, ampak kar sami ugotovite, kateri. Vidi se, da je začetek sezone, saj so skoraj vse fotografije visele in sem jih morala s programom poravnati.

Največ sprehajalcev je bilo domačinov, ki so se dali prepoznati po skrbno izbranih oblačilih in zimskih jaknah. Turisti smo bili že v tanjših vetrovkah, nekateri samo v majicah. Slovencev je bilo kar nekaj in prepoznavni so bili kot najbolj tečni starši. Ne razumem, zakaj se je potrebno nenehno ukvarjati z otrokom, ga siliti, usmerjati, klicati, nadzirati, opominjati ..., če pa se lepo igra v peskovniku ali na igralu!

Uživajte v fotografijah in si v spomin prikličite še vonj morja ...

 Ne, prav ste opazili, v morju so se nekateri tudi kopali. Popravljam: kopala se je ena oseba, druga pa se je ohlajala s hojo po morju. Obe sta bili ženski, kar so vsi komentirali. Ja. kmalu bo 8. marec!

 Volosko je majhna ribiška vas, ki je bolj znana po dobrih restavracijah, kot pa po ribah. Vsaj sedaj. V La Mandraču sem že bila, zato sva se tokrat odpravila v Amforo, ki bi naj bila ena najboljših gostiln v okolici. Pozabite jo, naju so zelo razočarali. Imajo pa dober kruh in razgled, ter pitno vino.

Z zadnjimi sončnimi žarki sva se odpravila domov in na poti naju je ves čas premljal čudovit sončni zahod.

Zdravje: V enem dnevu zaužijemo sledi kar 128 kemikalij?

Na ta članek so me opozorili pri Za zdravje, objavila pa ga je Umanotera kot povzetek iz časopisa Guardian, 29.12.2010.

Desetletni otrok, ki sicer uživa uravnoteženo prehrano, je lahko v enem samem dnevu izpostavljen ostankom 128 kemikalij v 81 spojinah. 42 od teh spojin je označenih za verjetno karcinogene, 5 kot zagotovo karcinogene, 37 pa jih je motilcev delovanja žlez notranjim izločanjem. Te zaskrbljujoče podatke je prinesla raziskava, ki so jo skupaj izvedle okoljevarstvene organizacije iz Francije in Belgije (Generations Futures, Health and Environment Alliance, Reseau Environment Sante in WWF France).

Avtorji študije so v trgovskih središčih v Parizu kupili hrano, ki bi 10-letniku zadostovala za tri polne obroke in za malico. Hrano so poslali na testiranja v različne neodvisne laboratorije, iskali pa so sledi pesticidov, dioksinov, težkih kovin, aditivov in snovi, ki jih uporabljajo pri izdelovanju plastike (bisfenol,...).

Koliko strupov lahko prenese telo?

Rezultati so bili osupljivi: v svežem lososu so našli 34 kemičnih spojin, od teh jih je več kot pol bodisi karcinogenih bodisi motilcev delovanja žlez z notranjim izločanjem. Topljen sir je vseboval 6 spojin, prav vse so na seznamu karcinogenih ali motilcev žlez z notranjim izločanjem. V surovem maslu je bilo 15 spojin, v govejem zrezku 10. Vsega skupaj bi v enem samem dnevu zaužili 128 različnih kemičnih spojin. Kot da rezultati ne bi bili dovolj slabi, pa so v dveh izdelkih našli tudi v Franciji prepovedane snovi (v stročjem fižolu iz Kenije in v rižu iz Azije).

Skoraj v vseh vzorcih je bila vrednost kemikalij sicer znotraj zakonsko določenih omejitev, a vsebnost tako širokega spektra kemikalij je šokantna, meni nutricionist dr. Laurent Chevallier, ki zato zahteva "več nadzora in raziskav, kako različne kemične substance, ki jih uživamo dolgo časa, vplivajo na zdravje." "Rezultati so slabši, kot smo pričakovali", se strinja Francois Veillerette iz Generations Futures, ki poudarja, da bi morali študijo nadaljevati in nadgraditi, saj "še vedno ne vemo kakšen je vpliv kemičnih spojin v hrani."

"Nimamo prave ocene učinkov, ki jih povzroča uživanje koktejla škodljivih kemikalij. Škodljivi učinki na uporabnike so močno podcenjeni," svari študija in dodaja: "Pozivamo k previdnostnim ukrepom, ki bi zmanjšali zastrupljanje okolja in predvsem hrane s karcinogenimi snovmi."

Zdravje: Morali smo vzeti antibiotike – kdaj začeti s probiotiki?

Veliko ljudi še vedno ne ve, da je po kuri z antibiotiki potrebno 6 mesecev, da se obnovi črevesna flora. V tem času se lahko marsikaj zgodi v 3,5 metrov dolgem črevesju, na primer, na črevesno sluznico se naselijo glivice, namesto »dobrih« črevesnih bakterij. Črevesna flora deluje kot ščit in si jo lahko predstavljamo kot angleško travico. Če je zdrava, seveda. Če ni, ima angleška travica številne krtine ...

Črevesna flora ščiti celice imunskega sistema, ki jih je v črevesju veliko, od 70 do 80 odstotkov. Če niso »pokrite«, se celice burno odzovejo tudi na povsem neškodljive, domače snovi. Tako hitro nastanejo alergije, pa tudi imunski sistem je nenehno pod stresom, namesto, da bi se ukvarjal z bolj pomembnimi zadevami.

Zato smo v obdobju obnavljanja črevesne flore zdravstveno zelo nestabilni. Že malo več bakterij ali virusov v naši okolici nas zopet vrže v posteljo s kihanjem, kašljanjem, bolečinami v ušesu, vnetim mehurjem, smrkanjem. Simptomi, ki smo jih imeli pred jemanjem antibiotikov se ponovijo, lahko v še hujši obliki.

Zopet vzamemo antibiotike in krog se ponovi. Zelo hitro bolezen preide iz akutne v kronično obliko (na primer, če v eni sezoni več kot trikrat zbolimo za prehladom ali vnetjem ušesa) in iz začaranega kroga se ne moremo več rešiti.

Antibiotike naj bi vzeli samo v življenjski nevarnosti

Vsemu temu se lahko dobro izognemo, če med, ali po kuri z antibiotiki, jemljemo tudi probiotike. V naši ordinaciji uporabljamo tekoče Probiotične mikroorganizme Avita in probiotike v kapsulah Bactoflor. Navodila, ki smo jih pripravili, se nanašajo samo na Bactoflor, ker so tile probiotiki, v tem primeru, najbolj učinkoviti.

1. Kadar jemljemo antibiotike samo 3 dni in sicer enega na dan (to so močni antibiotiki), začnemo jemati probiotike četrti dan, torej, ko smo že končali kuro s antibiotiki. En mesec jemljemo 2 x 1 kapsulo probiotika Bactoflor 10/20, nato pa še 5 mesecev 1 x 1 kapsulo.

2. Jemanje antibiotikov 7 do 10 dni, 2 do 3 krat na dan:

- Kadar jemljemo antibiotike pri kroničnih težavah ali kadar jih jemljemo že drugič, tretjič ali celo četrtič za iste simptome, začnemo s probiotiki takoj. Jemljemo jih torej skupaj z antibiotiki, vendar ne hkrati, ampak s časovnim zamikom nekaj ur.

- Če smo dobili antibiotike prvič oz. že nekaj let ne, potem začnemo z jemanjem probiotikov po končanem jemanju antibiotikov.

V obeh primerih velja: en mesec jemljemo 2 x 1 kapsulo probiotika Bactoflor 10/20, nato pa še 5 mesecev 1 x 1 kapsulo.

3. Otroci do 12 let jemljejo posebne probiotike, Bactoflor za otroke, in sicer prvi mesec 2 x 1 gram, naslednjih 5 mesecev pa 1 x 1 gram.

Črevesju najbolj škodimo, kadar po kuri antibiotikov jemo preveč sladkorjev in ogljikovih hidratov. To je odlična hrana za glivice, zato se hitro naselijo na črevesni sluznici in delajo velike težave. Svoje bolnike, torej, namesto s sladkarijami raje razvajajte z nesladkanim čajem ali zelenjavnim sokom.