Rožice: Avgusta v Šiški

Če bomo imeli vsaj malo sreče, bomo lepe rožice lahko občudovali še najmanj mesec ali mesec in pol. Seveda, če smo jih dovolj negovali, gnojili, obrezovali, čistili ... Uf, je bilo letos veliko dela!

V Šiški sem se letos odločila za bolj skromno zasaditev, ki pa je, seveda, vse prej kot to. Ugotovila sem, da ne smem saditi koralnih fuksij, vsaj v korita ne, pa tudi ena od kordilin je zgnila. Še najbolje uspevajo koprive (nič novega) in gomoljne begonija. In detelja, batata, mulenbekija ... stalnice v mojih zasaditvah.

Na fotografijah si morate samo še predstavljati mene, kako uživam s knjigo v roki. Ja, lepo je!

Šport: Kaj pomaga pri bolečih mišicah

Po današnjem napornem treningu že čutim rahle bolečine v nekaterih mišicah. Ja, govorim o "muskelfibru". Še posebej mišica na vrhu leve ritnice me prav lepo pozdravlja, ko jo obremenim. Ker je moj trener danes omenil pomanjkanje mazohizma pri njegovih strankah, in tudi na splošno bil zelo zahteven pri količini vaj, se bojim, da ta glavne boličine šele pridejo.

Kako si lahko pomagamo?

1. Zelo pomaga masaža. Ker trenutno nisem kaj dosti razpoložena za dotike drugih ljudi, se bom malo pregnetla sama. Mogoče pa bom v nedeljo odšla na masažo, se mi zdi tako dober dan za razvajanje. Ne, ne, sem pravkar prebrala v nekem članku, masaža samo poveča bolečine v mišicah.

2. Bolečim mišicam po naporni vadbi se ne moremo izogniti, pravijo strokovnjaki. Lahko pa jih močno oblažimo z raztegovalnimi vajami, ko končamo z vadbo. Vendar tudi to naj ne bi več držalo; raztegovalne vaje bi naj bile bolj smiselne pred vadbo, saj mišice naredijo gibljivejše in jih "segrejejo".

Kaj natančno se pri muskelfibru v mišicah dogaja, si strokovnjaki tudi še niso enotni. Eni pravijo, da je za bolečine odgovorna mlečna kislina, ki nastane pri fizični obremenitvi mičice. Neka novejša teorija pa pravi, da se v mišici pojavijo drobne pretrganine, ki se vnamejo, zato mišica oteče in pojavijo se tipične bolečine.

3. Ne pretiravamo z vadbo in še posebej začetniki naj upoštevajo pravilo, da je manj več.

4. Resnično pomaga samo počasna hoja ali kolesarjenje. Ali pa počitek.

5. Ker so boleče mišice tudi posledica kopičenja kislin, si je po treningu najbolje narediti bazično kopel in dolgo, dolgo ostati v njej. Danes zvečer se bom razvajala na ta način in do konca prebrala zanimiv roman, ki ga trenutno berem.

Tudi, če smo dobro natrenirani, nam bolečine v mišicah ne bodo prihranjene. Če mišice preobremenimo, se bodo bolečine pojavile.

Seveda, če ne bomo prej prekinili vadbe. In to je naloga osebnega trenerja - da te "požene" čez mejo, pa ne preveč.

P.S.

Ko smo že pri osebnem trenerju, se vam moram malo potožiti. Si predstavljate, da me korigira tudi pri teku? Glavo gor (ne gre, ker tečem brez očal in se bom spotaknila), roke višje in ob telesu, pa boš tekla hitreje (kakšna ideja, zakaj pa bi naj tekla hitreje, potem se bom bolj utrudila), puščaj noge za sabo (no, ta je res močna, saj se pri vsakem koraku z zadnjimi atomi moči trudim, da bi jih premikala naprej).

Zdravje:Terapije z delfini - da ali ne?

Vir: http://www.mavrica.net/terapije-z-delfini-da-ali-ne_clanek_629.html

Je to resnično terapija, ki deluje? Ali je to zgolj trendovska krinka za zlorabo živali in manipulacijo z upi ljudi?

Mi imamo svoje mnenje o tem, toda želeli smo slišati, kaj o tem pravijo naši kolegi znanstveniki.

Društvo Morigenos je tako pred približno enim letom in pol opravilo intervju o tovrstnih terapijah z Lori Marino, ki je ena izmed vodilnih svetovnih strokovnjakinj na področju inteligence kitov in primatov, ter evolucije možganov. Intervju je bil objavljen v MorigeNews, posebnem biltenu društva Morigenos. Sedaj smo se odločili intervju deliti z našimi prijatelji in podporniki tudi preko spleta.

Lori Marino je višja predavateljica programa Nevroznanost in vedenjska biologija na Univerzi Emory, v ZDA. Njena področja zanimanja so predvsem vedenje živali, kognitivna etologija, povezave možgani-vedenje, evolucija možganov in inteligence, samozavedanje, odnosi med ljudmi in živalimi, dobrobit živali ter varstvo živali. V letu 2001 sta skupaj s kolegico Diano Reiss objavili prve dokaze o samo-prepoznavanju velikih pliskavk v ogledalu.

INTERVJU Z LORI MARINO

1. MORIGENOS: Primarno področje vašega dela je raziskovanje evolucijevelikosti možganov pri primatih in delfinih, raziskovanje inteligence teh in drugih živali, kognitivne etologije in samozavedanja pri nečloveških bitjih. Poleg tega pa zelo odprto govorite tudi o tako imenovanih programih terapije z delfini. Nam lahko poveste, kaj vas je spodbudilo, da postanete aktivni tudi na tem področju in kakšno je vaše strokovno mnenje o “terapiji z delfini”?

Lori Marino: S kolegom Scottom Lilienfeldom sva z uporabo najosnovnejših znanstvenih metod analizirala trditve, ki so bile objavljene na temo “terapije z delfini”. Odkrila sva, da nobena od teh raziskav ni bila primerno izvedena in zato pravzaprav vse do danes ni nikakršnega dokaza, ki bi njihove trditve podprl. Na kratko – trenutno nimamo nobenih rezultatov, ki bi dokazovali, da je “terapija z delfini” primerna za zdravljenje kakršnekoli bolezni. Dva razloga sta, zakaj je po mojem mnenju izredno pomembno posvariti ljudi pred “terapijo z delfini”. Prvič, obupani starši in bolni ljudje so dovzetni za “terapijo z delfini” in jih zagovorniki zlahka izkoristijo. “Terapija z delfini” je namreč nezaslišano draga in nevarnosti pri plavanju z veliko divjo živaljo, kot je delfin, so povsem realne. Veliko ljudi se je med plavanjem z delfini v ujetništvu močno poškodovalo. Drugič pa, obstaja povezava med programi plavanja z delfini v ujetništvu (vključno s “terapijo z delfini”) in pokoli delfinov po vsem svetu, tako v Taijiju na Japonskem kot tudi drugod. Zunaj ZDA številni morski parki živali dobijo prav s pomočjo takšnih, grozo vzbujajočih pregonov delfinov kot se dogajajo na Japonskem, ki vsako leto vključujejo masovno pobijanje tisočev delfinov in manjših vrst kitov. Predstavniki teh vodnih parkov se udeležijo pregonov delfinov in med njimi izberejo posamezne delfine za življenje v ujetništvu. Matere delfinke in njihove mladiče ločijo in za vsakega preživelega delfina, ki jih vidite v vodnih parkih, jih pogine približno sedem. To je kruta resnica teh vodnih parkov, za katero ne želijo, da bi prišla v javnost.

2. MORIGENOS: Prebrali smo nekaj vaših strokovnih objav na temo “terapije z delfini”, v katerih ste preučili raziskave, ki trdijo, da “terapija z delfini” pozitivno vpliva na ljudi, še posebno otroke s posebnimi potrebami. Kakšni so bili vaši rezultati?

Lori Marino: Naša raziskava je pokazala, da je v teh študijah mnogo preveč nenadzorovanih spremenljivk in so metode, uporabljene v njih, slabe, zato je nemogoče z gotovostjo govoriti, da ima “terapija z delfini” pozitiven učinek na otroke s posebnimi potrebami. Ti otroci so morda doživeli prijetno izkušnjo pri interakciji s priljubljeno živaljo, kot je delfin. Vendar te prijetne izkušnje ne moremo enačiti s terapijo in javnost mora poznati razliko. Poleg tega pa ni nikakršnega dokaza, razen kratkoročnega dobrega počutja, da obstaja tudi dolgoročen pozitiven vpliv po zaključeni “terapiji”.

3. MORIGENOS: Kako, po vašem mnenju, so avtorji teh raziskav prišli do svojih rezultatov, na kakšen način so takšne podatke pridobili in jih interpretirali?

Lori Marino: Nobena od omenjenih raziskav ne temelji na uveljavljeni raziskovalni metodologiji. Večina tako imenovanih terapevtskih učinkov “terapije z delfini” je pravzaprav splošnih, ki jih lahko dobimo tudi na drugačne, cenovno ugodnejše, manj nevarne in etično upravičene načine, kot so obisk zabaviščnega parka, božanje psa ali počitnice. Z drugimi besedami, pri plavanju z delfini ne gre za edinstven ali poseben dogodek. Večina rezultatov, o katerih poročajo, je izpostavljena različnim nekontroliranim učinkom, pristranskim ocenam in drugim dejavnikom, zaradi katerih je nemogoče trditi, da je prav delfin kritičen terapevtski dejavnik.

4. MORIGENOS: V vaših objavah pravite, da “terapija z delfini” sploh ni terapija. Nam lahko o tem poveste malce več?

Lori Marino: Terapija je medicinski pripomoček oz. niz metod, ki omogočajo ali pripomorejo k ozdravljenju določene motnje oziroma bolezenskega stanja. Med pravo terapijo in boleznijo obstaja specifično razmerje in pri pravi terapiji je mogoče pozitiven učinek na osebo objektivno izmeriti. Pravi terapevtski učinki trajajo dlje kot le v času trajanja terapije. Nič od tega pa ne velja za “terapijo z delfini”.

5. MORIGENOS: Obstajajo številne organizacije, delfinariji in celo vodni parki po vsem svetu, ki ponujajo tudi „terapijo z delfini”, kjer obljubljajo izboljšanje različnih bolezenskih stanj in motenj pri otrocih. Te programe izvajajo in nadzirajo t.i. strokovnjaki, ki se imenujejo tudi „pooblaščeni” (certificirani) terapevti z delfini”. Kaj to pomeni in kje lahko posameznik pridobi certifikat, ki bi mu omogočal izvajanje „terapije z delfini”?

Lori Marino: Za izvajanje „terapije z delfini” ni nobenih standardiziranih postopkov. Ta dejavnost nima nikakršnih uradnih regulativ, ne glede na trditve teh samooklicanih strokovnjakov.

6. MORIGENOS: Kako bi komentirali dejstvo, da strokovnjaki z različnih področij podpirajo „terapijo z delfini” in promovirajo njene domnevne pozitivne učinke na otroke? Ljudje zaupajo strokovnjakom, kot so psihologi, zdravniki, delovni terapevti in drugo zdravstveno osebje, ki sodeluje tudi v „terapijah z delfini” prav zaradi njihovega naziva in ugleda. Kakšne so vaše izkušnje v zvezi s tem? Če stvar ne deluje, zakaj bi ti strokovnjaki tvegali in zastavili svoje dobro ime z objavami o uspehu „terapije z delfini”?

Lori Marino: Skoraj vsi posamezniki, ki podpirajo „terapijo z delfini” imajo od tega finančno korist. In prav to javnosti pošilja jasno sporočilo. Bodite pazljivi!

7. MORIGENOS: V zadnjem času se veliko govori o tako imenovani alfaterapiji z delfini, saj delfini oddajajo alfa-valove, ki nas sproščajo, izboljšajo naše učne sposobnosti in tako dalje. Veliko organizatorjev „terapije z delfini” pozna alfavalove, kako nastanejo in kako delujejo, zato se poraja vprašanje – zakaj bi uporabili prav delfine za dosego alfa stanja, če pa vemo, da lahko na drugačen način (alternativna medicina, tehnike sproščanja, ...) prav tako uspešno dosežemo takšno stanje zavesti. Je „terapija z delfini” torej res le komercialna poteza? Izkoriščanje delfinovega nasmeha in njihove mističnosti?

Lori Marino: Premik v možganskih valovih se včasih pojavi po „terapiji z delfini”, pri čemer gre za zelo splošen odziv na kakršno koli sproščanje. „Terapija z delfini” ni v tem pogledu prav nič posebnega. Enak učinek lahko dosežemo z meditacijo ali počitkom na kavču. Gre za prevaro. „Terapijo z delfini” poskušajo upravičiti z uporabo fraz z znanstvenim prizvokom kot so „alfa-valovi” in „alfa-theta preklop”. Javnosti pa takšne lažne znanstvene taktike ne bi smele preslepiti. V „terapiji z delfini” ni ničesar takšnega kot obljubljajo.

8. MORIGENOS: Ljudi že od nekdaj privlačijo delfini s svojimi večnimi „nasmehi”. Ali menite, da je to pravi razlog, zakaj so delfini v ujetništvu, kjer jih učimo trikov in plavati z ljudmi pod pretvezo „terapije z delfini”?

Lori Marino: Mislim, da je večno prekletstvo delfinov njihov izgled – videti je, da se neprestano smehljajo. To nam daje občutek, da so srečni, tudi, kadar v resnici niso. Ljudje dobijo napačen vtis, da delfini želijo biti v ujetništvu in pomagati ljudem z različnimi boleznimi.

9. MORIGENOS: Kaj pa stroški „terapije z delfini”? Kaj je vzrok zasoljenim cenam? Gre za prestiž, ljudi, ki verjamejo, da glede na visoko ceno „terapija” zagotovo deluje ali gre preprosto za brezvestno zaslužkarstvo?

Lori Marino: „Terapija z delfini” je izredno draga. Večinoma stane več tisoč dolarjev za nekaj ponovitev. Dejstvo je, da „terapija z delfini” obstaja zaradi finančnega okoriščanja na račun obupanih in lahkovernih ljudi.

10. MORIGENOS: Imate kak predlog ali priporočilo, kako pristopiti zaskrbljenim staršem, ki so pripravljeni storiti karkoli, da bi pomagali prizadetemu otroku? Kako jih posvariti, da jim „terapija z delfini” ne bo prinesla odličnih rezultatov, ki jih oglašujejo, pač pa, da jih zanima le njihov denar? Kako staršem, ki so za „terapijo z delfini” zapravili celo premoženje, povedati resnico, a da jih ne prizadenemo ali jim damo občutka obtoževanja?

Lori Marino: Sama vsekakor sočustvujem s starši bolnih otrok, ki so se odločili za „terapijo z delfini”. Razumljivo je, da bi za svoje otroke naredili prav vse, da bi jim pomagali. Prav zato „terapija z delfini” dobi le še bolj negativen prizvok; organizatorji teh terapij izkoriščajo dovzetne starše za svoj dobiček. Upam, da bo več staršev premislilo, preden bodo svoj denar zapravili za „terapijo z delfini” in tako tej industriji jasno sporočili, da so ozaveščeni in se ne pustijo več vleči za nos. Če so starši že sodelovali v takšni „terapiji”, naj bodo veseli, da je otrok to doživel kot pozitivno izkušnjo in jih žival ni poškodovala. Naj jim bo to izkušnja za naprej in naj opozorijo tudi druge starše. Povsem razumljivo je, da so pripravljeni poskusiti. Ko bi vsaj imeli trdne dokaze, da „terapija z delfini” dolgoročno deluje. Vendar teh dokazov preprosto ni.

11. MORIGENOS: Kolikor je vam znano, ali so terapije s pomočjo drugih živali bolj ali manj uspešne kot „terapija z delfini”? Dokazano je namreč, da različne domače živali zmanjšujejo stres, znižujejo krvni tlak ipd. in takšne živali, kot so psi, mačke, kunci in druge živali po vsem svetu uporabljajo za različne terapije s pomočjo živali. Kakšno je vaše mnenje? Mislite, da obstaja (etična) razlika med uporabo psov ali mačk in uporabo delfinov za pomoč pri zdravljenju ljudi in zakaj?

Lori Marino: Osnovne ugotovitve, ki temeljijo na drugih oblikah terapij z živalmi imajo pozitiven učinek, ki pa je prav tako splošen in vključuje dobro voljo, znižan krvni tlak, povečano motivacijo, manjšo napetost, ... Kljub temu pa tudi v teh primerih nimamo prepričljivih dokazov dolgoročnih pozitivnih učinkov in za razliko od večine drugih terapij, te terapije ne delujejo ciljano proti specifičnemu zdravstvenemu problemu. Uporaba domačih živali ni etično sporna tako kot uporaba delfinov. Delfini so divje živali in so v ujetništvu prikrajšane za normalno življenje. Domače ali udomačene živali ljudem niso tako nevarne kot delfini in druge divje živali. Zakaj bi izbrali nevarno aktivnost za svojega otroka, če pa so rezultati enaki kot podobna, a varna oblika aktivnosti?

12. MORIGENOS: Ljudje, ki so poskusili „terapijo z delfini”, pravijo, da je definitivno pozitivno delovala na njihovega otroka, da se je otrok zdel bolj miren ali bolj koncentriran kot običajno. Kako bi to razložili? Je to dolgotrajen učinek?

Lori Marino: Brez dvoma je bila interakcija z delfinom pozitivna izkušnja tako za otroke kot za odrasle. Veliko doživetij je lahko zabavnih in prijetnih, nekatera celo dvignejo motivacijo in koncentracijo. To pa še ne pomeni, da gre za terapijo in o dolgotrajnih učinkih prav gotovo ni nobenih dokazov.

13. MORIGENOS: Kakšen je vaš nasvet glede nasprotovanja „terapiji z delfini”? Ste našli prijazen ali prijeten način, kako javnosti predstaviti „terapijo z delfini” v pravi luči?

Lori Marino: Menim, da se morajo potencialni kandidati za »terapijo z delfini« zavedati, da ni nikakršnih dokazov za učinkovitost, je zelo draga, predstavlja nevarnost za resne poškodbe in da so živali za izvajanje teh programov ujete na barbarski in nehuman način. Upam, da te informacije zadoščajo in bodo prepričale vsako razumno osebo, naj ne podpira industrije, ki organizira »terapije z delfini«. »Terapija z delfini« se za vse vpletene slabo konča, razen seveda za organizatorja.

Morigenos

Življenje: Koliko dni delate za avtomobil

Še vedno se, zaradi pomanjkanja časa, kitim "s tujim perjem". Ampak, tokratni članek je res dober, saj si boste lahko na povezavi, ki jo najdete na dnu članka, izračunali, koliko dni v letu (mesecu, tednu) delate za svtomobil, ki ga uporabljate.

Na spletni strani ADAC (nemški avtomobilski klub) že več let objavljajo podobne tabele, vendar ne upoštevajo mesečnega dohodka. Malo se poigrajte s številkami, realnost je zelo, zelo kruta.

Pravkar kupujem "nov" (rabljen) avto oz. že nekaj časa sem ga iskala in sedaj našla. Vas zanima, koliko dni na mesec bom morala delati za avto? Ne povem, številka je preveč grozna!

Še članek:
Vir: http://www.pozitivke.net/article.php/20100811120414335

Ste se že vprašali, koliko dni v letu morate delati, da izplačate stroške, ki jih imate s svojim osebnim vozilom? Ali veste, da gorivo predstavlja le delček stroškov pri posedovanju avtomobila? V Focus društvu za sonaraven razvoj so oblikovali spletni kalkulator stroškov avtomobila, kjer si lahko na preprost in hiter način izračunate, koliko vas stane vaš avto in koliko časa delate, da pokrijete stroške uporabe vašega avtomobila.

'Ker se le redko kdo med nami zaveda polnih stroškov svojega avtomobila, slednji pa so velik zajedalec družinskega proračuna, smo se odločili ljudem ponuditi orodje za hiter in preprost izračun stroškov avtomobila,' je pojasnila Marjeta Benčina, vodja programa Mobilnost v Focus društvu.

V kalkulator [1] je treba vnesti stroške nakupa avtomobila, registracije, zavarovanja, število prevoženih kilometrov na leto, ceno avtocestne vinjete in popravil ter rednega pregleda avtomobila.

'V kalkulator nismo všteli dodatnih stroškov, kot so na primer nakup prtljažnika ali stojala za kolesa, senčniki, pokrivala proti toči ali smoli, pranje avtomobila, dodatne varnostne ukrepe itd, vendar pa tudi ti dodatni stroški pogosto niso zanemarljvi,' dodaja Katarina Otrin, ki je pripravila spletni kalkulator.

Izračuni so pokazali, da bomo za avtomobil cenejšega cenovnega razreda (cena okoli 10 000 evrov), ki ga bomo vozili povprečno 5 let, z najnižjimi zavarovanji in ostalimi taksami, z minimalnim številom prevoženih kilometrov in nizko porabo goriva (5 l/100 km), z majhnimi stroški parkiranja in minimalnimi stroški servisiranja, s predpostavko, da se nam avtomobil v tem času ne pokvari in nimamo prometnih nesreč, na leto odšteli vsaj 3000 evrov.

Minimalna plača v Sloveniji znaša manj kot 600 evrov. To pomeni, da dela posameznik z minimalno plačo na letni ravni 5 mesecev za posedovanje in vzdrževanje svojega avtomobila oz. (preračunano v dneve) 12 dni na mesec ali 3 dni na teden.

'Ali nam avto res pomeni toliko, da mu posvečamo tolikšen delež svojega zaslužka in časa? Predpostavimo, da prejemate dvokratno minimalno plačo (in isto kategorijo avtomobila in okoliščine, kot so opisane zgoraj): ali želite delati cel ponedeljek in še pol torka samo za vaš avto?

Pomislite, koliko drugih stvari bi si lahko privoščili za ta denar, kam vse bi lahko peljali otroke na izlet zjavnim prometom ali pa kje bi si vse lahko privoščili večerjo in morda jezikovni tečaj in podobno,' razmišljanaglas Marjeta Benčina.

'Vsi primerjamo cene vozovnice javnega prometa s ceno goriva, ki ga porabimo, da pridemo iz točke A v točko B, vendar to ni verodostojna in realna primerjava cene enega in drugega prevoznega sredstva. Če bi v svojo računico vključili še storitev avtomehanika, tehničnih progledov, avtopralnic in vsega ostalega, kar potrebuje vaš avtomobil, bi se marsikdo zamisli, ali je avto kot prevozno sredstvo resnično bolj ugoden, kot ostali načini prevoza,' opozarja Katarina Otrin.

'Res je, da v Sloveniji ne slovimo po učinkovitem in kakovostnem javnem prevozu, vendar pa je zgodba zatona javnega prometa tesno povezava z zgodbo o vzponu rabe avtomobila. Če nas bo več uporabljalo javni prevoz, bo le-ta postopoma postajal bolj učinkovit in cenejši. Upamo, da vas bo kalkulator spodbudil k razmisleku, ali je res smiselno velik del življenja nameniti posedovanju avtomobila, ali pa je morda bolje spodbuditi rabo javnega prevoza,' še dodaja Otrinova.

Z vsemi naštetimi ukrepi pa skrbimo tudi za okolje. Ne le vožnja, tudi proizvodnja avtomobila ima negativen vpliv na okolje. Poskusimo se čim bolj trajnostno gibati in zmanjšati svoj ekološki odtis, vsaj na področju mobilnosti. Če ne gre drugače, za začetek poskusite z varčno vožnjo. Zakaj bi divjali po avtocesti 150 km/h, če bomo s hitrostjo 100 km/h prišli 10 minut kasneje na izbrano destinacijo in privarčevali veliko goriva?

[1] Kalkulator je dostopen na strani http://www.focus.si/avto.html

Zdravje: Skriti podatki o stranskih učinkih zdravil

Še vedno nisem na "zeleni veji", kar se časa tiče. Zato objavljam sposojeni prispevek iz Razgledov:

Zakaj farmacevtska industrija ne razkriva podatkov o stranskih učinkih zdravil

darja, ponedeljek, 16. avgust 2010

Evropski varuh človekovih pravic Nikiforos Diamandouros je dosegel, da bo Evropska agencija za zdravila (EMA) zagotovila dostop do podatkov o stranskih učinkih zdravil. Tako bo Irec Liam Grant kmalu dobil podatke o stranskih učinkih zdravila proti aknam roaccutane, ki ga izdeluje Roche Pharmaceuticals. Te podatke bo uporabil v nadaljevanju sodnega postopka proti farmacevtski družbi, ki jo toži, ker je prepričan, da je njegov sin zaradi stranskih učinkov zdravila roaccutane, ki ga je jemal štiri mesece, leta 1997 naredil samomor.

Varuh Diamandouros pravi, da ima delo EMA, ki je pristojna za izdajo dovoljenj za uporabo posameznih zdravil v EU, neposreden vpliv na zdravje državljanov EU. Zaradi tega jim mora zagotoviti čim boljši dostop do dokumentov in jim zagotavljati informacije, ki so v njihovo korist. Od EMA je prav tako zahteval, naj poskrbi, da bodo podatki o stranskih učinkih zdravil, do katerih bodo državljani imeli dostop zanje tudi razumljivi.

Roche Pharmaceuticals je zdravilo roaccutane lani umaknil s trga v ZDA. V družbi vztrajajo, da so to naredili izključno iz varnostnih razlogov, čeprav so uporabniki na obeh straneh Atlantika proti njej zaradi stranskih učinkov vložili več tožb – samo na Irskem jih je deset. Na recept je roaccutane v več državah v EU še vedno na voljo. Stranski učinki tega zdravila so depresije, poškodbe ploda pri nosečnicah, bolezni prebavil.

Zdravstveni Vestnik je aprila letos objavil članek o raziskavi o nezaželenih učinkih zdravil v Sloveniji. V raziskavi je skupina specialistov interne medicine pregledala tisoč naključno izbranih ambulantnih popisov bolnikov, ki so bili leta 2009 napoteni na preglede v urgentne internistične ambulante mestne in terciarne bolnišnice v Ljubljani. Ugotovili so, da je bilo 3,7 odstotka bolnikov napotenih na pregled v urgentne internistične ambulante zaradi neželenih učinkov zdravil. V Ljubljani je na interne oddelke bolnišnice zaradi neželenih učinkov zdravil sprejetih 5,8 odstotka bolnikov, kar je primerljivo z rezultati podobnih evropskih raziskav. Koliko bolnikov je obravnavanih v urgentnih internističnih ambulantah zaradi neželenih učinkov zdravil v Ljubljani in Sloveniji, ni znano. piše v članku.

Vsako zdravilo ima poleg svojega koristnega in želenega učinka tudi neželene učinke (angl. adverse drug reactions). Neželen učinek je vsak neželen in škodljiv odziv na zdravilo, ki ga je bolnik prejel v pravilnem odmerku za preprečevanje, diagnostiko ali zdravljenje bolezni oziroma spremembo fiziološke funkcije/…/ Resen neželen učinek zdravila je vsak neželen učinek zdravila, katerega posledica je smrt, neposredna življenjska ogroženost, invalidnost, sprejem v bolnišnico, podaljšanje zdravljenja v bolnišnici ali prirojena napaka.

Farmacevtske družbe se objavi podatkov o stranskih učinkih zdravil upirajo, saj statistični podatki, kakor je objavilo Delo, kažejo, da so neželeni in nepričakovani učinki zdravil peti najpogostejši vzrok za smrt v bolnišnicah. V Sloveniji je okoli 100.000 tisoč oseb, starejših od 65 let, ki imajo hkrati predpisanih več kot pet zdravilnih učinkovin, približno 12.000 pa jih hkrati uživa več kot deset zdravilnih učinkovin. Prim. Martin Možina, vodja centra za zastrupitve v UKC Ljubljana, pravi, da so imeli tudi primer, ko je nekdo užival 24 zdravil naenkrat, je objavil Dnevnik.

“Nemogoče je vnaprej oceniti, kateri bolnik bo občutil neželene učinke in kako intenzivni bodo. Zato je izjemno pomembno, da so bolniki seznanjeni in znajo prepoznati zgodnje znake tudi slabih učinkov zdravil, saj si tako lahko, brez patetike, rešijo življenje,” opozarja Martin Možina. Neželeni učinki se lahko pojavijo že ob jemanju enega zdravila, če jih človek uživa več hkrati, pa je ta možnost še veliko večja./…/Po raziskavah, ki so jih opravili v svetu, zaradi neželenih učinkov zdravil umre od 0,1 do 0,3 odstotka bolnikov. V Sloveniji to pomeni od 350 do 1000 smrtnih primerov na leto, na svetu je smrtnih žrtev zaradi neželenih učinkov zdravil vsako leto 270.000./…/ Statistika kaže, da največ zapletov povzročijo prav zdravila proti bolečinam (tudi nesteroidni revmatiki), ki jih poleg težav z želodcem in krvavitvam povezujejo tudi s srčnim popuščanjem, zvišanjem krvnega tlaka… “Zato bi moral vsak bolnik vedeti,” opozarja zdravnica in predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak, “kakšne stranske učinke ima zdravilo, ki ga nujno potrebuje. Moral bi se opazovati, da bi lahko, takoj ko se neželeni učinki pojavijo, poiskal zdravniško pomoč.”