V petek sem bila na operaciji. Nisem še čisto prepričana, ali lahko govorim o tem. Ni bilo tako "prijetno", kot sem si mislila. Pa nič ne krivim kirurga, saj ni mogel vedeti, da lokalna anestezija ne bo prijela in da bo moral vene iskati tako globoko po stegnu.
Kaj se je dogajalo? Bila sem na operaciji krčnih žil. Pa ne na teh standardnih, ki jih ponujajo pri nas, ampak v Trstu pri dr. Zimmermannu, ki, vsaj po mojem mnenju, edini izvaja celosten pristop k problematiki krčnih žil.
Namreč, do krčnih žil (in ostalih spremljevalnih pojavov) pride zaradi razširitve ven. Vene so tiste žile, ki kri spravijo po nogi navzgor, do srca. Predvsem zaradi dednih nagnjen, pa tudi prevelike telesne teže, stoječega dela in napačne prehrane, se vene razširijo. Zaklopke v njih, ki preprečujejo, da bi se kri zlivala po veni navzdol, se tudi razširijo in ne morejo več opravljati svojega dela. Tako se kri zbira okrog gležnjev in v mečih, kasneje pa tudi višje, in pojavijo se otekline, težke noge, bolečine.
Logično je, vsaj zame, da metode, ki samo uničijo krčne žile, niso dolgoročno uspešne. Danes jih uničijo predvsem z laserjem, pa tudi operacijsko jih še vedno odstranjujejo. Ampak, problema razširjenih zaklopk, ne reši nobena. Dr. Zimmermann se zadeve loti drugače: razširjene vene s posebno nitko poveže in skrči na pravo velikost, da lahko zaklopke normalno delujejo. Preprosta, ampak odlična, predvsem pa trajna rešitev.
Ves potek se dogaja pod lokalno anestezijo, kar me je že od vsega začetka najbolj motilo. Imam namreč zelo nizek prag bolečine in čisto nič meni mikalo, da bi poslušala žvenketanje inštrumentov. Na moje namige, če ima v svoji zalogi tudi kaj bolj konkretnega za omamljanje, dr. Zimmermann ni reagiral. No, na koncu, ko sem mu s stisnjenimi zobmi jasno in glasno povedala, da pridem na operacijo druge noge samo pod pogojem, da mi na glavo povezne gazo z ustreznim omamljajočim sredstvom, je že razumel.
Izpolnila so se moja predvidevanja, da bom potrebovala kar visoke doze lokalne anestezije. Dobila sem trikratno dozo! Pa še vedno ni šlo brez bolečin. Da ne bom izpadla kot največja šleva, si predstavljajte, da vam nekdo v stegno zareže 3 centimetre dolgo rano, potem pa še najmanj 2 centimetra globoko išče veno. Ker je ne najde na 2 cm, mora na 3 ... Vidite, če ne bi bila pri zavesti, tega ne bi vedela in vam ne bi mogla poročati o peklenskih mukah, ki sem jih doživljala. Vsaj, dokler trojna doza lokalne anestezije ni vsaj malo prijela.
Tri dni po operaciji sem neznansko tečna, saj ne morem ničesar delati. Noga me pošteno boli, ker se sedem ran z devetimi šivi še celi. Poleg tega se mora v telesu vzpostaviti nov krvni sistem. V desni, problematični nogi, je sedaj manj zastajajoče krvi, zato je morala oditi v levo nogo. Dr. Zimmermann me je opozoril, da bom lahko imela več težav z levo nogo - s tistimi majhnimi krčnimi žilami, ki do sedaj niso delale težav. Ja, tako je, čisto sranje! ko enkrat začneš šariti po starem "avtomobilu", ni več konca.
Ah, skoraj bi pozabila na štorijo o protibolečinskih tabletah. Že v Trstu sem jih šla iskat in takoj na poti domov vzela eno. Naslednji dan še dve. Na sploh je bil drugi dan zelo, zelo čuden. Imela sem težave s krvnim tlakom, vrtelo se mi je, kot bi bila pijana; ponoči sem se morala dvakrat preobleči, ker sem se tako potila. Tudi apetita nisem imela, cela na bruhanje mi je šlo. Šele v nedeljo sem vse skupaj povezala s stranskimi učinki lokalne anestezije in protibolečinskih tablet: Razstrupljala sem vse te strupene substance. Tako je, če prejmeš dozo, ki bi zadostovala konju ...
Danes tablet nisem vzela, zato nisem preveč dobro razpoložena. Ampak, strupov je bilo zaenkrat dovolj! Na rane si mažem
Rizol s klinčki, da se bodo čim lepše zacelile. No, saj se lepo celijo, razen včeraj, ko sem malo pretiravala, je iz ene pritekla kri ...
Še slikovni dokazi:
Tole so najmanjše ranice - seveda na blogu ne bom kazala tistih največjih, da kdo ne pade v nezavest!
Tako pa je bila videti miza po prvi odstranitvi obližev in povojev. Mislim, da sem bila v enem od prejšnjih življenj zelo uspešna zdravilka, ah kaj, kirurginja ...
