sreda, 30. marec 2016

Kosji mladički pri Heleni 2

Od soimenjakinje Helene sem prejšnji teden dobila pismo:

"Vroča novica!

To vam pa res moram sporočit :-)
Naši kosovki se letos hudo mudi! Imamo že dve jajčki!!

Kako pa kaj vaši kosi?"

Si predstavljate to predrznost in pritiske? (haha) Spraševala me je, ali je "moj" ata kos že poskrbel za seks! Ne, ni še.

V dokaz, kakšen mačo je "njen" ata kos, mi je poslala še fotografije in zgodbico - sicer od lanskega leta, ampak 5 zdravih mladičkov ni kar tako! Težko sem požrla to bahavost, ampak, ker sem ljubiteljica živali in verjamem, da tudi vi, objavljam fotozgodbo v celoti.

"Moj" ata kos pa v hrano in rozine že dobiva prehranska dopolnila, da bo čim hitreje šel v akcijo in ubranil murgelsko čast.

Tukaj je Helenina zgodba o njenih kosjih mladičkih:

Kratka varianta:

Vedno so se izvalili vsi ptički.

Dolga varianta (berite samo, če hočete):

Odkar so podrli smreko, ki je rasla ob bloku, imamo že kar lepo "kosjo zgodovino".

So si "rekli" kosi, če ni smreke, bo pa balkon, saj tu je še  eden, ki ni zastekljen :)
In tako se je začelo. Na lesenem okvirju sta hotela "graditi" gnezdo. Pri nas je zelo vetrovno in bi jima vse odpihnilo, še preden bi nastalo gnezdo.
Poiskala sem pleteno košaro in podstavek. (Montažo na steno sem prepustila možu, naj še on malo dela... ) V košaro sem poleg njunega dala še malo  svojega "gradbenega" materiala (volnene niti). Kosa sta sprejela ponujeno in tako se je pričela "kosja  produkcija" :)

Prvič sta pričela gnezdit leta 2012. Vsako leto dve rundi po štiri ali pet jajc.  Leta 2014, gnezdo prazno. Vsako leto se sproti sprašujem, bodo letos gnezdili? Lani, ko jih ob pričakovanem času spet ni bilo blizu, sem gnezdo vrgla v smeti. Košaro s podstavkom pa odstranila s stene. V luknje od vijakov pa zabila lesene čepke, da se v steno ne bi naselile kdo ve kakšne žuželke, ki po možnosti celo pikajo. In? Glej ga zlomka, ni minilo par dni, ko sta prifrčala, bilo je sredi maja, vsa razburjena in pričela z "gradnjo" gnezda. Seveda zopet na lesenem okvirju, kjer bi jima veter vse odpihnil. Hitro sem vzela lestev in pričela z montažo stojala in košare. Leseni čepki so mi dali vetra, potrebno je bilo vrtanje. Pa takooo se je mudilo. Komaj je bila košara na steni  jo je kosovka že okupirala. Nisem je videla,  ko sem dodala  še malo suhe trave. No, obe sva se krepko prestrašili :)

Tako smo imeli lani štiri mladičke. Na žalost, tisti iz nazadnje izvaljeneca jajca vedno potegne ta kratko. Ostali so že krepki in se jim mudi na prvi polet, ta zadnji revček pa se še muči in mu nikakor ne gre. Ne vem zakaj sem jim vedno tako mudi iz varnega zavetja










Mislim, da se vsi strinjamo, da so kosji mladički izredno simpatični in dokaz, kako čudežna je narava. Helena, hvala za slike in zgodbo.

ponedeljek, 28. marec 2016

Peter Prevc in permisivna vzgoja

Kako že pravi Marko Radmilovič? "Sedim v močvirju ..." Seveda je beseda močvirje mišljena vsaj dvopomensko in ne laskavo, kar mi, priseljeni Ljubljančani še kako razumemo in se pri besedi močvirje vsaj rahlo škodoželjno nasmihamo. Ker mi pa res nismo močvirniki ... To so "oni", mi smo še vedno povezani z domačim krajem, čeprav že 20 ali 30 let živimo v Ljubljani.

Kaj nas danes, na velikonočni ponedeljek, najbolj zaposluje: Kako bomo čim hitreje spravili telo (in duha) v normalno stanje. Mislim na posledice prenažiranja zaradi dobrot iz velikonočnega cekarja ...

Nasvet je zelo preprost: jej čim manj in še to zelenjavo. To je najbolj učinkovita rešitev, da se iz telesa čim prej odplavi presežek beljakovin, sladkorja in nitratov. In zeleni čas z limono pomaga.

Današnji dan bom izkoristila za različna opravila, ki že nekaj časa čakajo: zdrgnila bom vazo, osmukala lovorjeve liste in jih dala sušit, pregledala bom listke z idejami za blog, prebrala nekaj člankov, ki so se nabrali na mizi, sortirala nogavice  ... Seznam je dolg.

Nabavila sem si tudi slušalko za prostoročno telefoniranje in pravkar opravila prvi klic. Uspešno je potekal! Dovolj mi je namreč sevanja telefona, segrevanja ušesa in praženja možganov.

Sedaj si bom šla oprat lase, kar pri tako kratki pričeski sploh ni težavno, bodo pa lasje deležni dodatne kure z neko oblogo, ki jo moja frizerka poveličuje do nebes. In me vsakokrat očitajoče vpraša, ali si dajem kaj na lase. Ne znam lagati ...


Ne, to ni moj avtoportret pred pranjem las ...

Razmišljala sem tudi o Petru Prevcu, predvsem o razliki med njim in Primožem Peterka. V Planici so ga večkrat vprašali za mnenje, pa sem malo razmišljala o njiju. Primož je imel težave z alkoholom, nedisciplino, bil je nestabilen, nezanesljiv ...  O Petru nismo slišani še ničesar negativnega, mislim, da nas je s svojo osebnostjo vse zelo očaral in navdušil.

Zato sem tudi zelo vesela, da je postal vzornik številnim otrokom in mladostnikom. In nam, odraslim.

Zakaj sta tako različna? Lahko brez zadržkov rečemo, da je Primož Peterka funkcionalno neodrasel, Peter Prevc pa ne. O funkcionalni odraslosti sem že pisala, tudi na spletu najdete veliko o tem, glavni krivec za nastanek funkcionalne neodraslosti pa je odsotnost očeta v vzgoji otrok od 3 do 6 leta (poenostavljeno povedano).

Pri Prevčevih oče očitno ni bil odsoten, ko je bilo treba otroke vzgajati. Tudi jih niso permisivno vzgajali. Verjamem, da so Prevčevi otroci zelo različni, vendar so doma dobili dobro popotnico za trdo delo in prevzemanje odgovornosti. Zelo dobro vedo, da je treba velikokrat iz cone udobja, da dosežeš uspeh.

Peter Prevc bo imel samo mesec dni dopusta, potem pa bo znova začel s treningi. Kaj mislite, kaj bo njegova motivacija?

Zelo zanimiva bi bila analiza Tine Maze s stališča funkcionalne odraslosti. Mislim, da na začetku svoje kariere ni bila zadosti funkcionalno odrasla in da je Andrea Massi, kot očetovska figura, veliko naredil na tem področju.

Nekateri strokovnjaki pravijo, da se funkcionalne neodraslosti ne da korigirati. Če si enkrat neodrasel, boš takšen tudi ostal. S tem se ne strinjam, govorim iz lastnih izkušenj. Vse se da spremeniti in učimo se celo življenje. Naj bo to moto za april in maj, energijsko nas namreč čakata zelo zanimiva meseca. Ene bo močno metalo (ja, bom kaj napisala o tem).