Nič ni lepšega kot fotografiranje kruha. Hlebčki, štruce, rogljiči ... so tako seksi. Pred nekaj redni sem v Rožni dolini odkrila novo pekarno, mimo nje se vozim na banko. Pritegnilo me je ime pekarne: Art Bread. Super, nekdo je peko kruha označil za umetnost! To sem si morala podrobneje ogledati in bila sem pozitivno presenečena.
Danes sem se odpravila v pekarno Art Bread po 100% rženi kruh. Ker še ni bil pečen, sem morala počakati 15 minut. Ni mi bilo hudo, saj sem si čas preganjala s francoskimi rogljički. Takšne sem nazadnje jedla v Parizu - tisti, ki ste bili tam, veste, o čem govorim. Že zaradi teh rogljičkov se splača priti v pekarno.
Med čakanjem v zanimivem kavarniškem kotičku sem se razgledovala po pekarni in opazila cel kup zanimivih detajlov. Ugotovila sem tudi, da je v pekarni odlična svetloba za fotografiranje, saj so seksi kruhki ravno prav osvetljeni. Nič, pa jih bom fotografirala s telefonom.
Res sem uživala, užitek je bil dvojni: kulinarični in umetniški.
Prej je bila v teh prostorih druga pekarna, ki je prodajala "kruh"- mislim na tip pekarne, ki kot gobe po dežju rastejo povsod, nudijo pa obupne pekovske izdelke, ki so samo videti kot kruh. Zelo sem vesela, da jo je zamenjala prava pekarna in mislim, da bi vsi morali podpirati takšne projekte. Zato, pot pod noge in z nakupi pomagajte preživeti pekarnam, kjer prodajajo pravi kruh.
Lastnik pekarne Risto Pecev
Konopljinega kruha še nisem poskusila, bučni pa je dober.
Pek je priznal, da so mu pri urejanju pekarne pomagali drugi.
Najbolj slastni francoski rogljički izven Pariza.
Kotiček za posedanje in pitje kavice. Paneli v ozadju še čakajo na okrasitev.
Kruh ima hrustljavo skorjico, notri pa je mehak in žilav. Meni je takšna kombinacija zelo všeč.
Na tega lepotca sem čakala v pekarni. Doma sem ga morala še ohladiti, jutri pa bo pripravljen za konzumiranje. Mljask ...