Ugodni datumi, ko se želimo nečesa znebiti

Za prijatelja sem izračunala najboljše dneve za pospravljanje (vrtne lope in vikenda). Da boste od mojega dela imeli koristi tudi vi, in ker sem datume izračunala s splošnejšo, nepersonalizirano metodo, zato veljajo za vse, jih objavljam na blogu:

18. 6.
30. 6.
13. 7.
25. 7.

Ti datumi so ugodni, ko se želimo nečesa znebiti (odstraniti):

- žaganje vej,
- sortiranje oblačil,
- podpis ločitvene pogodbe,
- odpuščanje delavcev,
- pospravljanje (sortiranje),
- začetek shujševalne diete,
- prenehanje kajenja.

Če se nas že daljše obdobje drži smola, na ta datum izvedemo ceremonijo (izvedbo prepuščam vam - nimam navodil) in se poslovimo od nesreče.

Prva datuma sta primerna za tiste, ki za "odstranjevanje" potrebujete disciplino, julijska datuma pa za tiste, ki potrebujete čustveno motivacijo. 

Lahko samo še rečem: veselo na delo!

Če nas pri delu podpira dobra energija, je lažje delati. Predvsem pa je lažje začeti - in dokončati!

Brezglutenska delitev pri zajtrku

Medtem, ko zjutraj stojim pred garderobno omaro in tuhtam, kaj si naj oblečem, se vreme že dvakrat spremeni. Saj je zanimivo opazovati spreminjajoče se nebo, vendar imam te nestabilnosti počasi dovolj.

Včeraj sem najprej malo olepšala svoj zelenjavni vrt, potem pa hitro naredila fotografijo in ovekovečila to lepoto. Da ne bo kakšnih nepotrebnih pripomb! Ta vrt je samo "za zraven", posadila sem sadike, ki so dobile osnovno nego, sedaj pa morajo same rasti. Vse se junaško držijo in so zdrave, samo bazilika je v slabem stanju. Na sosednji gredici so tudi bučke, hokaido buča in sladki krompir.

Del zelenjavnega vrta, ki sem ga letos posadila

Človek bi pričakoval, da bo po "napornem" vrtnarskem delu dobil tudi ustrezno plačilo - vsaj v obliki hrane. Včeraj sem si kosilo morala skuhati sama, danes zjutraj pa je bila pri zajtrku takšna delitev živil:

Skleda z vegansko enolončnico je moja, vse ostalo pa pripada osebi na drugi strani mize.

Seveda se šalim, ker bi lahko dobila vse, kar je na mizi (pa tudi za ali pod mizo), vendar se trenutno izogibam glutenu. Kar pomeni, da za zajtrk jem zelo "čudne" jedi. Enolončnica je bila okusna, vendar sem bila po dobri uri ponovno lačna ... Se že veselim, ko si bom za zajtrk pripravila skledo solate s svoje gredice. 

Kaj je novega na Weissensee

Za podaljšani vikend sem se (zopet) odpravila na Weissensee (Belo jezero). Vremenska napoved ni bila obetavna in res smo imeli pravo aprilsko vreme. Ko je posijalo sonce, nas je opekalo z vso svojo močjo. Ko se je skrilo, smo si oblačili jakne. V dobri družbi sem naredila tri lepe in nezahtevne pohode (no, malo je že bilo treba iti navkreber in dvigovati nogice ...), malo kolesarila, počivala na terasi in dobro jedla.

Avstrijci vedo, kaj je v turizmu pomembno. Čisto vsi se trudijo, da bi bili kraji okrog jezera lepo urejeni, da bi se turisti počutili dobrodošle. Trenutno na Weissensee ni veliko turistov, zato smo se ob srečanjih veselo pozdravljali.

Opazila sem, da so zasaditve korit in loncev še bolj pisane,  kot je za Avstrijo že tako značilno. Pelargonije in petunije so zamenjale najrazličnejše "novodobne" rožice. Stihijsko jih kombinirajo, ne glede na njihove potrebe ali barve. Saj je po eni strani srčkano, čisto prepričale pa me takšne zasaditve niso. Malo estetike in prefinjenosti pa mora biti, ne glede na avstrijsko tradicijo.

Bidensi na skoraj 1000 metrih nadmorske višine očitno zelo dobro uspevajo, saj sem jih videla skoraj pri vsaki hiši. Verjamem, da jim poletja z hladnejšimi nočmi kar ustrezajo in ostanejo zdravi. Še vedno se mi zdi neznansko smešno, da sadimo rožice, ki v Mehiki rasejo kot prevel.

Tukaj je nekaj fotografij s kompaktnim fotoaparatom:

Kako lepo je videti otroke, ki se še znajo igrati na rahlo razmočenem travniku. Nekaj časa sem oklevala, ali naj sliko sploh objavim. Fotografiranje otrok je delikatno, ampak na tej sliki so komaj razpoznavni, a ne? Ali prepoznate vašega mulca?

Kot tudi pri nas je zelenje zelo bujno in sočno. Narava zamuja za dva do tri tedna. Lastnica apartmaja mi je povedala, da v tem času še nikoli niso imeli prižgane centralne kurjave. 

Lepo je z različnih kotov opazovati jezero in njegovo spreminjajočo se barvo. Meni so všeč vse, od črne do smaragdne. 

Pri mojem apartmaju so imeli zmerno pisane zasaditve. Kombinacijo petunij in bidensov bi si zelo rada ogledala avgusta - kako zdrave in razraščene bodo.

P.S. 

Na Weissensee pravzaprav ni nič novega. Razen tega, da se še bolj trudijo za goste. Prijeten občutek, priznam.