Potovanje: Kaj sem se naučila na grškem otoku Krfu (2)

Najbolj me je razočarala hrana. Nisem zahteven gost in za zajtrk sem zadovoljna s kosom kruha in paradižnikom. Če dobim zraven še nekaj oliv, sem presrečna. Problem nastane takrat, ko paradižnik nima okusa. Si predstavljate - grški paradižnik nima okusa! Tudi korenje ga ni imelo, pa paprika, grozdje, lubenice, melone ... Nisem se pritoževala o nektarinah, ker je sezona mimo, ampak grozdje in lubenice so zdaj najboljše!!!

Obe jedi sta iz grške taverne in sta bili odličnega okusa. Očitno se na Krfu dobijo tudi dobra živila.

Grozljivo, da v hotelu s petimi zvezdicami (lokalna kategorija) varčujejo pri surovinah. Večina gostov je bila iz Velike Britanije, kar je bila zame nova izkušnja. Ostali smo bili iz različnih koncev Evrope, od Fincev, Francozov, Srbov (ena družina), Nizozemcev, Nemcev, Švicarjev, Italijanov, Špancev, do Rusov in Izraelcev. V hotelu tudi ne sprejemajo otrok, zato je bilo res mirno. Pijača je bila predraga in pijančki so se pri alkoholu morali omejiti.

Do najine hotelske sobe je vodilo 217 stopnic. Na razpolago je bila kabelska gondola, ki je vozila zelo počasi, zato sem vsaj trikrat dnevno uporabila stopnice. V obe smeri. Na dan se je nabralo več kot 1200 stopnic, kar je pri 35 stopinjah lahko zelo naporno. Ampak, tako sem vsaj porabila odvečne kalorije, ki so v moje telo prišle z grškimi sladicami. Tistih najbolj sladkih nisem jedla, sem pa druge. Ampak, to so bili majhni grižljajčki, nič omembe vrednega ... (Čista utvara - domov sem prišla vsaj s kilogramom več.)

Krf spada v severno skupino otokov, zato se turistična sezona zaključi že oktobra; zime deževne in hladne.

Prvi in zadnji dan me je pičila osa: ena se je zaplela v zgornji del kopalk, druga v okvir sončnih očal. Same od sebe niso pikale, samo grizljale so kožo. Ja, vem, grozljivo. Ose obožujejo meso in pri zajtrku sem si enkrat optimistično postregla z dietno šunko (katastrofa, kako je smrdela). Takoj je prišla osa in začela grizljati po šunki. V nekaj sekundah je izdolbla popolnoma okrogel košček, velik kot njena glava, si ga naložila in z nekaj poskusi z njim tudi odletela. Bilo je prav fascinantno videti, kaj vse zmorejo, če ne bi vedela, da bo tale košček nahranil njo in 10 drugih os, ki me bodo naslednji dan oblegale.

V hotelu so bili glede os zelo kulantni - vreme je pretoplo, zdaj jih je največ, imajo samo tri vabe za ose, mogoče bo dim kave pomagal, ob piku ponudijo kremo. Da bi se kdo spomnil in uničil njihova gnezda, se ni zgodilo.

Se nadaljuje ...

Zdravje: Če si utrujen, spij kavo!

Kava vsebuje kofein, zato nas poživi. Vsaj za nekaj časa. Potem pa potrebujemo novo dozo in postajamo vedno bolj odvisni. Strokovnjaki se še prepirajo, kakšna je "zdrava" količina kave, ki jo lahko dnevno popijemo. Moj mož, zdravilec, pravi, da je dovoljena ena kava.

Večje količine niso dobre za naše zdravje. S kavo blokiramo limfo, zato telo slabše razstruplja. Kava pospešuje prebavo, nekateri so od nje odvisni tudi v tem smisli. Na tehče spijejo kavo in gredo na veliko potrebo. Mislim, da je to eden izmed najslabših načinov uravnavanje prebave, zato je bolj smiselno, da kavo spijemo po kosilu.

Ne, brez kave ne morem začeti dneva, boste kričali. Kakšna škoda! Sem že napisala: kava blokira limfo. Zato ste zjutraj tudi tako zabuhli in okorni - do sveže doze kofeina, ki za nekaj ur stanje izboljša, potem pa znova pride do limfnega zastoja. Kava je torej odličen vir zastrupljanja telesa, razen, če je ne uporabimo za klistiranje ...

Pretirano pitje kave je problematično še iz teh razlogov:

Kava deluje kot diuretik, torej iz telesa "vleče" vodo. Za vsako skodelico kave bi morali popiti najman 2 dl vode, da bi nadomestili primanjkjaj zaradi diuretičnega delovanja kave. Sredstva, ki obljubljajo zmanjšanje celulita, skoraj vsa vsebujejo kofein, ki iz "celulita" potegne vodo in pomarančasta koža je manj nabrekla.

Kavna zrna so velikokrat obremenjena s herbicidi in fungicidi, ravno tako čaji. Če je le možno, kupite kavo iz ekološke pridelave.

Kava vsebuje preko 800 snovi, ki ji dajejo značilen okus, vendar se razvijejo šele po praženjukavnih zrn. Pri nepravilnem praženju kave nastane akrilamid, substanca, ki povzroča raka.Po navedbah nemške revije Ökotest naj bi bila večja verjetnost za nastanek akrilamida, če kava prihaja iz velikih pražarn, saj tam pražijo pri višjih temperaturah (podobno je v oljarnah). Še eden nezaželjeni "gost" se lahko pojavi pri praženju kave: furan, ki je prav tako rakotvoren.

Preden boste naslednjič segli po skodelici kavi, raje najprej spijte kozarec ali dva vode. Ponavadi smo utrujeni zaradi dehidracije, ne pomanjkanja spanja ali kofeina. Pomaga tudi pretegovanje ali telovadba.

Potovanje: Kaj sem se naučila na grškem otoku Krfu (1)

Prva dva dneva po dopustu sta bila pričakovano naporna. Včeraj sem se počutila tako zdelano, kot da ne bi 12 dni lenarila na grškem otoku Krfu. Svetla točka je bil jutranji trening, kjer sem se kar dobro odrezala, glede na to, da že dva tedna nisem tekla.

V Grčiji je bilo prevroče (35 stopinj), pa tudi možnosti za tek ni bilo. Naredila sem nekaj fotografij, ki jih bom seveda objavila. Otok Krf me ni navdušil, preveč je bilo smeti (okrog hiš, ob cesti ...), premalo lepih stvari. Pravilno sva ocenila, da je največja atrakcija letna palača avstro-ogrske kraljice Sissi. To je bilo vredno ogleda, seveda pa so bile tudi plaže zanimive.

Hotelska plaža

No, naša v hotelu je bila malo manj zanimiva, saj je na njej smrdelo po kanalizaciji, pa tudi voda je bila umazana. Zato sem večino časa preživela ob bazenu in preganjala ose. Soba je bila tokrat v redu, čeprav z običajnimi motnjami: klimatska naprava sosednjega bungalova, glasna glasba sosednjega hotela, vročina. Ponoči sva zaprla balkonska vrata, zagrnila zavese in spala ob klimatski napravi. Zelo sem trpela, vendar drugače ni šlo.

Ob bazenu, plaža je 100 metrov nižje

Izredno pozitivno v hotelu je bilo to, da je bilo ob bazenu mirno. Nobenega nabijanja glasbe, tudi animacije so bile v športnem delu hotelskega kompleksa. Po tleh so položili kamnite plošče, ki se tudi ob najhujši pripeki niso segrele in si lahko po njih hodil bos. Ose so bile največja nadloga, ki sem jo nadzirala s pokalico in kavo. Ja, dim zmlete kave preganja ose, sem se naučila.

Se nadaljuje ...

Zdravje: Rudninska lakota

Na spletni strani enaa.com pišejo, da je vse več vedenja o tem, da hrana postaja prazna. V njej ni več toliko hranilnih snovi, mineralov in aminokislin kot nekoč. In ljudje so vse bolj debeli, a hkrati so njihova telesa vedno bolj lačna. Po vsem zahodnem svetu se namreč širi prav tovrstna lakota.

Recimo ji rudninska lakota ali kronična potreba po temeljnih sestavinah hrane - esencialnih aminokislinah in maščobnih kislinah, vitaminih, antioksidantih in drugih bioaktivnih snoveh.

Vedno pridemo do tega, da je ista vrsta hrane lahko takšna ali drugačna. Najceneje je namreč prodajati vodo v zelenjavi, sadju, mesu. To je temeljno spoznanje prehranske industrije, ki ni imelo težkega dela, da se je prijelo med lačnim ljudstvom. Saj menda radi jemo sočno, mehko in hrustljavo. Prazno.

Poleg tega niti 'polnozrnato' ali kakorkoli celovito še ni zagotovilo zdravega, če ni obenem tudi ekološko pridelano. V primeru rastlinske hrane tam, kjer je največ koristnega (rudnine, antioksidanti), to je po navadi v lupini ali pod njo, ždi tudi največ nekoristnega (ostanki pesticidov).

Ko zato lupimo, strgamo, meljemo in sejemo, resda zmanjšamo vsebnost nekoristnega, ampak tudi koristnega in ostanejo le bolj ali manj prazne kalorije. To še posebno velja za žita in krompir. Prva v lupini in tik pod njo vsebujejo ključne rudninske sestavine, drugi tudi.

Hibridne sorte zelenjave, ki zdaj prevladujejo, ker dajo največji pridelek z največ vode, so praviloma revne z rudninami in drugimi ključnimi hranili. Poleg tega brez pesticidne zaščite ni zahtevano visokega pridelka, saj so tovrstne rastline zelo občutljive na bolezni in več kot privlačne za žuželke.

Tako lepe po videzu, ampak, koliko mineralov in vitaminov vsebujejo?

Večina sodobnih vrst in sort sadja raste ter rodi samo ob podpori fungicidov in insekticidov, saj v nasprotnem ne bi bilo ne le pridelka, temveč tudi dreves. Hudo monokulturni posli z žiti ne bi cveteli in jih sploh ne bi poznali brez temeljnega sodelovanja pesticidov.

Zelenjavne rastline in drevje tudi ne bi tako bohotno rasli in obrodili brez izdatne pomoči mineralnih gnojil, ki tla enostransko oskrbujejo z rastlinskimi hranili, da dajejo vse večji pridelek. Industrijsko gojene živali bi brez antibiotikov in drugih dodatkov zaradi smrtonosnih razmer in zanje nič manj nevarne in nenaravne hrane poginile še prej kot sicer.

Za ekološko hrano velja, da je pridelana brez pesticidov in hitro topnih mineralnih gnojil. Semena morajo biti nerazkužena. Rodovitnost zemlje ohranjajo organska gnojila (hlevski gnoj, kompost) in naravna rudninska gnojila (kamena moka).

Dovoljena so nekatera 'klasična' škropiva, denimo modra galica in elementarno žveplo, ki poleg tega po potrebi rešujeta letino grozdja. Sicer pa je skrivnost v tem, da ekološki kmet z izbiro sort, s kolobarjenjem in z zdravo, s hranili celovito založeno prstjo, okrepi odpornost rastlin ter s primerno prehrano poskrbi za zdravje živali.

V primeru težav s škodljivci si, kolikor lahko, pomaga z naravnimi sredstvi in upošteva možnost (delnega) izpada pridelka. Pri prehrani drobnice in živine, ki mora tako ali tako uživati naravno, ekološko pridelano hrano, so dovoljeni nekateri naravni dodatki.

Živali morajo imeti vsaj polovico dni v letu zagotovljen izpust, tj. bivanje v primernih razmerah na prostem. Gensko spremenjeni organizmi nimajo niti najmanjše možnosti, da bi vstopili v ekološko pridelavo in rejo, še pišejo pri enaa.com.

Vir: lifestyle.enaa.com in www. pozitivke.net