Murgle: sezonske rožice se predstavijo

Končno mi je uspelo fotografirati letošnje sezonske zasaditve v Murglah! Saj sem jih tudi posadila pozno (po 20. maju). Danes, ko sem se odločila za foto-seanso, je izza oblakov posijalo premočno sonce in morala sem se vrniti za računalnik. Čez 10 minut je že deževalo ... Bila sem trmasta in naredila nekaj posnetkov kar v dežju.

Ko sem se sprehajala po vrtu, se mi je zazdelo, da sem posadila zelo malo rožic. Saj veste, kakšna je cifra v mojem blogerskem profilu: 200. Pa sem jih šla preštet in naštela "samo" 115 sadik. No, saj je v redu, sem zadovoljna z "minimalizmom" ... (haha).

To korito mi je delalo največ težav, saj bo šlo "služit" drugam. Zahteve so bile: rožice ne smejo preveč smetiti, prenesti morajo južno sonce do pol treh in pasati k marelični fasadi. Vse zahteve sem izpolnila!

Isti motivi enkrat v soncu ...

... drugič v dežju. Takšna je narava!

Ti trije lonci so najbolj izpostavljeni pogledom, zato jih vsako leto najbolj skrbno načrtujem. Zaenkrat jim družbo dela heuhera, ki se bo pa morala umakniti, ko se bodo rožice razrasle. 

To so pa kombinacije iz "ostankarjev" - sadik, ki ostanejo ali pa sem jih preveč kupila. Ampak so mi vsako leto najljubše, ker so tako preproste in nenavadne. 

Še ena ostankarica ... Uboga heuhera, že sedaj jo želi detelja zadušiti.

Kombinacija, ki malo izstopa iz konteksta ostalih, ampak vedno posadim kakšen lonec, ki je samosvoj. 

Tudi na te kombinacije sem ponosna, se mi zdijo barvno zelo zanimive. Očitno pa tudi polžem ... (beri naprej)

Dva identična lonca pri mizi. Letos sem se želela izogniti travam, ampak ni šlo. Penissetum nas bo razveseljeval do pozne jeseni.

Pri lantanah (oranžni cvet) nikoli ne veš, kako se bo obnesla. V vrtnarijah največkrat sploh ne znajo povedati, kako bo rasla (poznamo pokončne oziroma grmaste in viseče). Le kakšna bo tale?

Sadike rumene kolerabe se bodo v lončku malo okrepile, preden jih bom posadila na vrt. Očitno teknejo tudi polžem, saj so se jih že prvo noč lotili. Modri peleti so namenjeni samo njim ...

Bidens je zaenkrat pri tleh. Ko bo malo zrasel v dolžino, ga bom obesila.

Za mrežo se skriva kosje gnezdo. Ne vem, koliko jajc imamo, bo treba počakati še vsaj dva tedna, da bomo lahko prešteli drobne ptičje glavice, ki bodo kukale iz gnezda. Kosovka se ni čisto nič razburjala, ko je dobila oviro pred gnezdo. 

Ko so se polži naveličali kolerabe, so se lotili koprive. Grrr ... 

Druga vodilna rastlina v loncu je abutilon. Malo me je skrbelo, ker je slabo prenesel mraz, sedaj pa lepo poganja in cvete.

Prva vodilna rastlina v večjih loncih je drobnocvetna kasija. Zelo se bo razrasla in obilno rumeno cvetela. 

V kombinaciji je tudi angelonija. Imenujejo jo vrtna orhideja - upravičeno!

... in bidens. Prav všeč so mi tile veliki, rumeni cvetovi. 

Sveže oprani sladki krompir - zelo uporabna strukturna rastlina

Letos je grmičevje zelo bujno, malo zaradi vremena, malo zaradi tega, ker ga nisem razredčila.

Sočna, zelena podoba vrta. Da ne bi kdo nergal zaradi previsoke trave! To spada k sezonskim rožicam: če so le-te še majhne, mora biti trava višja. Ne poznate tega pravila?

Bela vodenka je ena najbolj elegantnih rožic, vendar zahteva redno čiščenje in dober občutek za zalivanje.

Izguba hranilnih snovi pri kuhanju

V spletni trgovini Avita smo objavili zelo zanimiv in uporaben članek. Pisali smo o izgubi hranilnih snovi pri kuhanju. Rezultati so me zelo presenetili! Nič vas ne bom razvajala in objavila povzetka, kar sami kliknite na članek in si ga preberite. Mogoče boste s tem znanjem drugače pripravljali hrano.

Povezava na članek:
Izguba hranilnih snovi pri kuhanju

Kako kuhati, da bi ohranili čim več hranilnih snovi?

Podrobneje smo pregledali, pri kateri kuharski tehniki izgubimo največ vitaminov (C, B, A, E in K), antioksidantov in mineralov (kalcij, magnezij, kalij, železo).

Naj bodo prostori

Priznam, knjiga Ljubezen, svoboda, samost (avtor je OSHO) je dolgo ležala na polici, potem pa nekega jutra pristala v rokah, čisto po naključju (haha), in od takrat jo z veseljem prebiram.

Zelo mi je všeč, kako avtor povezuje različne filozofije in religije, svoje izkušnje in razmišljanja. Vidi se, da je njegovo znanje tako veliko, da je lahko kritičen do vseh, tako do velikih mislecev kot do papeža.

Recimo, poglavje Naj bodo prostori:

"Če vajina skupnost ne izhaja iz poželenja, se bo vajina ljubezen vsak dan poglabljala. Poželenje okrni vse, kajti biologije ne zanima, ali bosta ostala skupaj ali ne. Zanima jo le razmnoževanje, za kar ne potrebujete ljubezni. Otroke lahko delate brez kanca ljubezni."

...

"Kaj se dogaja med možmi in ženami? To ni ljubezen, vendar so vsi to sprejeli, kakor bi vedeli, kaj je ljubezen. To je čisto poželenje. Kmalu se naveličata drug drugega. Biologija vaju je pretentala zavoljo razmnoževanje in kmalu ni več nič novega - obraz je isti, geografija je ista, topografija je ista."

"Almustafa pravi: Naj bodo v vajinem skupnem bivanju prostori.

Bodita skupaj, vendar se ne trudita nadvladati ali posedovati drug drugega in ne uničujta individualnosti drug drugega."

"Ljudje se ne zavedajo, da ne vedo, kaj je ljubezen. Ljubezen nikdar ne sumi, ljubezen ni nikdar ljubosumna. Ljubezen se nikdar ne vmešava v svobodo drugega. Ljubezen nikdar nikogar v nič ne sili. Ljubezen daje svobodo, svoboda pa je mogoča samo, če je v vajini skupnosti prostor."

...

"Toda naj bodo v vajinem skupnem bivanju prostori. Ne gre za protislovje. Več prostora si dajeta, bolj sta skupaj. Več svobode si dovoljujeta, intimnejša sta. Nista intimna sovražnika, temveč intimna prijatelja."

...

"Če sta lahko svoboda in ljubezen hkrati vaši, ne potrebujete ničesar več. Vse že imate, vse tisto, zaradi česar ste v dar dobili življenje."


P.S.
Tudi sama sem nekdaj mislila, da je količina preživetega časa s partnerjem merilo za ljubezen. Kakšna zmota! Na "stara" leta pa sem odkrila, da potrebujem prostor/čas, ki je samo moj. In kako lepo se je potem vrniti v dvojino, v skupen prostor.