Šiška: Majhna kljunasta kepica

Mislim, da boste vsi tisti, ki ste že naveličani zapisov o kosih z mojega balkona, tudi v bodoče razočarani. Zakaj?

Včeraj sem prišla domov nekaj pred 22.uro in pri odpiranju balkonskih vrat opazila, da so rožice v koritih potrebne vode. Ker je bilo že temno, sem vzela v eno roko žepno svetilko, v drugo pa zalivalko, in začela zalivati. Kosov nisem želela vznemirjati, zato sem snope svetlobe usmerjala vstran od gnezda. Po nekaj minutah pa sem začutila, da se je v tistem delu balkona nekaj spremenilo.

Posvetila sem v bližino gnezda in z grozo ugotovila, da je prazno. Brez jajc, brez mladiča, brez kosov. Kar stisnilo me je pri srce. Kje so "moji" ptički? Saj se sploh nisem poslovila od mladička! Je z njim vse v redu? Kaj se je zgodilo z jajci?

Kos in kosovka sta imela včeraj čistilno akcijo. Mladiček je poletel v odraslost, jajca sta odstranila in zapustila izredno čisto gnezdo.

Po začetnem šoku sem zopet lahko racionalno razmišljala ("Naravni zakoni so to, ki jih ti ne moreš spremeniti!") in nadaljevala z zalivanje rož. Ravno, ko sem nameravala zaliti še zadnje korito, sem v lončku z drobnocvetnim mlečkom zagledala majhno kljunasto kepico. Hej, pa saj to je mladiček! Kako pametno! Prenočevat je odšel tja, kjer je za njega najbolj varno in domače. Smešno se mi je zdelo samo to, da se je vsedel na dva tanka poganjka moljevke, ki sta simulirala vejo. Očitno je moral zapustiti gnezdo in to je bila najboljša alternativa. Tudi prav!

V pozdrav mi je tiho zapiskal čiv, čiv in imela sem občutek, da me je ocenil kot nenevarno. Upam, da je dobro spal in sladko sanjal o debelih črvih, ki ga čakajo v naravi.

Kosji mladiček se je odločil, da bo prespal med moljevko in drobnocvetnim mlečkom

Ko sem danes zjutraj fotografirala prazno kosje gnezdo, je na sosednji balkon takoj priletel ata kos in se začel razburjati. Z glasnih dretjem mu je "pomagala" kosovka, vendar z bližjega drevesa. Zakaj se bojita za prazno gnezdo, sem tuhtala? Zakaj sta ga tako lepo pospravila?

Ata kos v akciji - kdo stika po mojem gnezdu?

Malo se je pomiril, ko sem mu na standardno mesto prinesla borovnice (včeraj je dobil maline, da me ne boste obtožili enoličneg hranjenja).

Juhuhu, zopet vitamini in minerali v samopostrežni restavraciji

Še preden sem utegnila izostriti objektiv, je že skočil v lonček in odletel z borovnico.

Z borovnicami pa se ni dal podkupiti in je večkrat prišel pogledat, kaj delam okrog gnezda. Pa sem samo pometala in odrezala nekaj predolgih poganjkov na pijavčnici. Enkrat se je vsedel na rob gnezda z debelim črvom v kljunu in v tistem trenutku bi lahko prisegla, da mi je želel nekaj povedati.

Možnosti sta dve. Da je mladiček že velik, da je odletel in da ga sedaj s črvi hrani spodaj na zelenici. Ali pa, da bo kmalu potreboval gnezdo za nove mladičke. Mislim, da mi je želel povedati oboje. Kmalu bomo videli!

Novi dom mladička kosa

Šiška: Prvi koraki po gnezdu

Zjutraj sem na balkonu zalivala rožice in pod gnezdom odkrila sledi ptičjih iztrebkov. Samo dva ali tri, nič več. Ker ata in mama kos ne kakata po mojem balkonu, je to znak, da se je po robu gnezda sprehajal mladič in z ritko kukal čez rob. Ne, plenic za kosje mladiče nimajo, sem izvedela!

Slabost našega sobivanja na balkonu je ta, da se me ata kos več ne boji. Vztajno sedi poleg mladiča, ko pridem zalivat mulenbekijo in sosednje rožice. S samostojnim poziranjem mladička torej ni bilo nič.

Tako je izgledal kosji mladiček še pred petimi dnevi (18.7.2009). Razlika je očitna!


Še ena družinska za konec (sumim, da je mladiček v bistvu mladička - bomo videli ...)

Rožice: Murgle junij 2009 - 2.del

Fotografije kosjega mladička na žalost nimam, saj se mi je zjutraj mudilo, ptički pa so bili zelo vznemirjeni zaradi vran in srak, ki so sedele na bližnjem drevesu. Mladiček je že zelo velik in budno spremlja dogajanja v okolici.

Nadaljujem z drugim delom fotografij iz vrta v Murglah, kjer imamo poslovne prostore.

Feng-shuijevska kombinacija s petimi elementi. Jih vidite?

Letos sem želela obvezno imeti kordiline (cordyline australis red star). Imajo zelo lepo barvo, ki paše k lososovi barvi murgelskih zidov. Zaradi ozkih dolgih listov delujejo hkrati elegantno in zračno. Kupila sem tri primerke (mimogrede - kordilina je trajnica, ki pa prezimi na toplem); enega je Ruth vključila v zasaditve, z dvema pa si dolgo nisem imela kaj početi. Vedela sem samo, da mora kordilina dobiti družbo drugih rastlin.

Potem pa sem ugotovila, da bo na pomoč potrebno poklicati feng shui. Kordilino zaradi barve in oblike listov uvrščamo v element ogenj, torej pod njo potrebujem rastlino v elementu les. Sladki krompir batata bo dober, sem ugotovila in nabavila štiri primerke. Kakšno posodo? Element les podpira element voda, zato sem po dolgem iskanju našla dva lepa, črna, glazirana in dovolj visoka lonca. Ker črnega podstavka ni bilo, sem kupila sivega, ki spada v element kovina. Ker kovina podpira vodo, se je barvno vse skupaj zelo ujemalo.

Kako pa v kombinacijo uvesti zemljo? V neki trgovini sem dobila dobro idejo: na mizo bom položila prt v bež barvi. Tako je nastala ta namizna dekoracija, ki je Dominiku zelo v napoto, saj bi rad uporabljal mizo (kljub temu, da je poleti tam prevroče). Ciklus petih elementov predstavlja razmerja v naravi, zato ga lahko zelo uspešno uporabimo pri dekoriranju. Seveda pa nič ni narobe, če uporabimo samo dva ali tri elemente.

Najljubše okrasne koprive v kombinaciji z drobnocvetno tradeskancijo (majhni beli cvetovi), belocvetočo begonijo zmajeva krila, drobnocvetnim belim mlečkom in smiljem

Še enak zasaditev za senco - jasno, vodilne so okrasne koprive, družbo delajo drobnocvetni mleček in bakopa

Pogled na kleomo in cipresasto konjsko grivo iz druge strani

Vedno bolj sem navdušena nad gomoljnimi begonijami. Naslednje leto jih bom posadila še več, potrebujejo pa rastišče z veliko svetlobe, vendar z malo padavin. Ruth je dala dober nasvet za vzgojo: "Ko je slabo vreme, na njih enostavno pozabimo; zalivamo jih samo v sončnem vremenu."

Še kar skladno, a ne?

Tole je eksperiment, ki se ni čisto posrečil. Kombinirala sem avgustinino travo s fuksijo, saj sem želela dobiti svetle in pisane rastline na temni podlagi. Če je dovolj sonca, je avgustinina trava rumene barve, na moji ograji pa ji očitno primanjkuje sonca in je zelena. Fuksija pa je prav lepa, samo zelo žejna.

Rožice: Pohvale od Ruth Podgornik Reš

Pred nekaj tedni mi je pisala Ruth Podgornik Reš in priznala, da je ponoči, namesto da bi pisala članek, raje eno uro brskala po mojem blogu. Pisala mi je tudi danes: "Vsak dan komaj čakam, da pogledam vaš blog in uživammmm."

To pa res godi! Ženska, ki me je navdušila za rožice (standarde pa postavila zelo visoko) in s svojim blogom vzpodbudila, da tudi jaz začnem s pisanjem, zdaj vsak dan bere mojega. Ja, energija prav lepo kroži in se izmenjuje (za manj ezoterične bralce bloga je to podobno kot izrek "Iste sorte ptiči skupaj letajo.").

V zahvalo za njen trud in znanje, ki ga velikodušno razdaja, sem šla hitro na vrt in naredila nekaj fotografij. Vem, da bo vesela. Večino kombinacij je predlagala Ruth, nekaj pa sem eksperimentirala sama.

Fotografije (15 sem jih izbrala) bom objavila v dveh delih in z dolgimi komentarji. Še to: ob 11 dopoldne, ko sije močno sonce, ni možno narediti dobrih fotografij. Moj dobri stari Pentax se je maksimalno potrudil, vendar so nekatere vseeno“prežgane”, kot pravimo v fotografskem žargonu.

Natreske sem si nabavila lansko leto in so zaradi dobrih pogojev za rast postali zelo veliki. V levem kotu se vidi oklep keramične rumene želve, ki mi jo je mama kupila za rojstni dan. Hvala mami!

Ne boste verjeli, ampak to fotografijo sem naredila z bliskavico. Če je okolica svetla, motiv pa temen, je uporaba bliskavice skoraj obvezna. Modra želva pa pripada mojemu možu Dominiku - dobil jo je od svoje tašče za rojstni dan. Hvala taščica, pravi! Vedno, ko pogledam, kako petunije žgečkajo želvino ritko, tudi mene začne srbeti koža. Res!

Letošnja zasaditev v edinem večjem loncu, ki mora stati na prostem in ga lahko pacienti takoj opazijo iz čakalnice (naša cvetlična vizitka, torej), je zelo avantgardna. Dominiku sem obljubila, da bom posadila petunije - Ruth je izbrala Rapsberry Blast, ki odlično prenesejo dež in veter, cvetijo pa tudi v rahli senci. Dodala je cipresasto konjsko grivo, ki je letošnji "must to have" v zasaditvah in hvaležno enoletnico kleomo, ki je zrasla v pravi grmiček. Je zdrava in nenehno cveti. Na senčni strani so bakopa in dve koprivi, na sončni lantana in batate.

Večina rožic tukaj mora rasti v polsenci, nekaj jih, na zunanjem robu pokrite terase, dobi sonce. Bele petunije odlično cvetijo, prav tako trava in detelja.

Več o tej zasaditvi bom napisala v drugem delu, tokrat samo za primerjavo, kakšna fotografija nastane z ali brez uporabe bliskavice. Tale je narejena z bliskavico. Če ne bi bila lena in odstranila senčnik, bi bila fotografija tudi kompozicijsko boljša.

Tako, tale fotografija pa je narejena brez bliskavice, pa se mi zdi čisto v redu.

Z bliskavico in modrim nebom v ozadju je nastala kar dobra fotografija (za ob 11. dopoldne).

Če še niste opazili, sem zelo navdušena nad koprivami. V Murglah izredno lepo rastejo, največji sovražnik so jim striglice in kobilice. Enkrat v bližnji prihodnosti bom izdala knjigo z naslovom "Kako uspešno loviti sovražnike kopriv" ... Verjemite, ni tako enostavno.

Tele rožice morajo nujno k frizerju, saj so se razrasle, da je kaj. Zasaditev mi je zelo všeč.

Jutri pa drugi del o murgelskih rožicah in seveda najnovejše fotografije mladička iz kosjega gnezda. Danes zjutraj sem ga samo na hitro pogledala in je vedno bolj sladek! Že se polno zaveda okolice, je velik in zdrav. Motam pripraviti balkon za njegove prve letalske vaje.

Šiška: Ali kosi jejo ameriške borovnice?

Zjutraj sem vstala ob 6. uri in še malo pospravljala po stanovanju. Zajtrkovala sem na balkonu v družbi mojih novih sosedov - kosov. Včeraj sem jim v lonček poskusno nastavila štiri ameriške borovnice (gozdne borovnice je pojedel Dominik), ki jih danes ni več bilo. Zato sem jim prinesla osem novih. Ata kos je z veliko naglico pograbil eno borovnico in jo začel drobiti v kljunu (izbrala sem najmanjše, vendar so ameriške borovnice večje od navadnih). Kakšna lakota, sem si mislila, vendar je bil priboljšek namenjen nekomu drugemu.

Takole izgleda naš šišenski mladiček deset dni po rojstvu

Očitno že lahko je sadje, zato mu je ata kos prinesel ameriško borovnico.

Mladiček je že pred nekaj dnevi odprl oči in budno opazuje okolico. Kot ata kos ...

Borovnica je že izginila v kljunčku, ata kos pa sovražno opazuje fotoaparat.

Vse je v redu, zdaj pa lahko malo počivamo.

Detajl iz balkona: nežni smilj in groba mreža. Če je ne bi bilo, bi mladiča že davno pobile vrane. Zadnje dni pogosto pridejo na sosednje drevo in iščejo priložnosti za napad.

Abutilon je strašno zadovoljen na našem balkonu.

Tako pa izgleda na drugi strani balkona, kjer ni gnezda.

Šiška: Nedelja po dežju

Krasna sončna nedelja se nam obeta! Doma je vse v redu: rožice so zopet na svojem mestu, kosji mladiček nahranjen s slastnimi črvi, ki so po včerejšnjem deževju prišli na plano in marelična marmelada, ki sem jo včeraj skuhala, je fantastična.

Še vedno sem vsak dan navdušena, kako hitro rase. Kot dokaz, včerajšnja fotografija:

Fotografirala sem že pozno zvečer, ko je bilo malo svetlobe. Kljub temu mi je od 10 fotografij ena uspela - ljubim moj super fotoaparat Nikon! Če boste povečali sliko, boste lahko videli celo trepalnice.

Pri mojem pospravljanju balkona je ata kos zopet pazil na mladička. Uspelo mi je posneti njegov pristanek na gnezdo. Mladi kos je mislil, da mu je očka prinesel hrano, zato je na široko odprl kljun.

Takšna pa je bila zasaditev na okenski polici balkona lansko leto. Nič kaj dobra kombinacija, ki je zasedla veliko prostora in nam jemala svetlobo v dnevni sobi. Zato je letos na okenski polici bolj malo rož.

Še nekaj o kuhanju marmelade:

Včeraj na tržnici so imeli fantastične marelice, zato sva se z Dominikom odločila, da bova po treh letih zopet skuhala marmelado. Marelična marmelada je zelo hitro narejena, ker je potrebno marelice samo oprati in izkoščičiti. Kupila sva 5 kg marelic, ki so očiščene tehtale 3,8 kg.

Uporabila sva 1,5 kg eko sladkorja in 3,5 vrečke s pektinom. Razmerja sva dobro zadela, zato je marmelada ravno prav črvsta, aromatična, sladka in malo kisla, kot se za marelično marmelado spodobi.

Ponavadi polovico marmelade podariva, ostalo polovico pa pojeva v dveh letih. Pa ne, da ne bi marala marmelade, samo zavedava se, kako močno sladkor zakisa. Nič ne bi pomagalo, če bi uporabila rjavi sladkor ali fruktozo, oboje zakisa telo.