Kakšno grozno vreme! Včeraj zvečer ob desetih sva z Dominikom pripravljala murgelsko hišo na morebitne poplave. Srčno upam, da je bil najin trud zastonj.
Že nekaj dni sem čudno melanholična, neskoncetrirana, pretirano čustvena, naslednji trenutek pa apatična. Prepoznate znake? To je depresija. Brez skrbi, nikoli nisem bila čisto zares depresivna, poleg tega pa preveč vem, da bi se pustila premagati elementu kovine. Ha? Depresija in element kovina? O čem govorim?
Začeli bomo čisto z drugega konca in si ogledali naravne cikluse petih elementov. Vsak element (les, ogenj, zemlja, kovina, voda) je najmočnejši, ko je v svojem letnem času. K pomladi spada les, k poletju ogenj, k poznemu poletju zemlja, k jeseni kovina, k zimi voda. Zakaj je to pomembno?
Na primer pri določanju, kako močni smo v kitajskem horoskopu. Oseba, ki ima osebni element ogenj, rojena pa je pozimi (kjer vlada element voda), bo energijsko šibkejša, kot oseba z istim elementom, ki je rojena spomladi. Les (pomlad) podpira ogenj (poletje) in ojača osebni element.
Podobno je pri tradicionalni medicini. Jetra si najbolje očistimo spomladi, ker spadajo jetra in pomlad v isti element les.
Naravni ciklus nekega elementa torej izgleda tako, da se najprej rodi, potem je najmočnejši, počasi upada in umre. Pri elementu voda bi to izgledalo takole:
jeseni se rodi (kovina podpira vodo), vrhunec doseže pozimi, spomladi izgublja moč in poleti umre.
Element zemlja je seveda izjema, ker je vmesni letni čas med poletjem in jesenjo, pa tudi na koncu vsakega meseca vlada zemlja (doša čas).
Kakšne koristi lahko izvlečemo iz poznavanja naravnega ciklusa elementov? Da v za nas neugodnih letnih časih pazimo, kaj delamo, jemo, s kom se družimo, kaj načtujemo. Meni, šibkemu lesu, se jeseni slabo godi. Zemlja mi prav tako škodi, ampak ta letni čas traja manj časa kot jesen.
Zato so se tudi pojavili zgoraj opisani simptomi. Kovina je močna in tlači moj šibek les. Kaj lahko naredim? Npr. očistim jetra (to bi naredila ta vikend, vendar moram biti v pripravljenosti, če bo v Murglah poplavljajo), jem grenka živila kot je radič in grenivka. Pomaga še nekaj: okrepiti moram element ogenj!
Element ogenj sicer izčarpava les (ampak, vsak les potrebuje za rast toploto, jesenski dnevi pa so že bolj hladni in vlažni), vendar hkrati nadzira moč kovine in to zelo učinkovito. Zato sem se danes odločila, da si bom oblekla rdeči modrček, roza boksarice, lila nogavice in mikico, ki vsebuje različne odtenke vijoličaste. Popila sem grenivkin sok (s koloidnimi minerali), si prižgala električno pečko in pojedla kos kruha z rdečim namazom. Če ne bo poplav, si bom privoščila masažo (prekrvavitev - kri - element ogenj) in pojedla vsa rdeča jabolka, ki jih imamo.
Kot vidite, je moja depresija že v celoti izginila in povrnil se mi je nežno ironični humor, ki ga imate tako radi. Feng shui deluje!!!
P.S.
Na spletni strani Feng shui akademije lahko najdete opise petih elementov. Če ugotovite, da je trenutno eden od elementov izredno močan oz. izredno šibek, potem ukrepajte. Ko boste brali opise, si pomagajte z opisom lastnosti, ki spadajo v posamezni element. Lahko boste ugotovili, da ste pretirano redoljubni, da ste preveč avtoritativni, obsedeni s čistočo, da ste celo že obsesivni. To pomeni, da je element kovina premočan. Takoj pojdite v bližino vode (voda bo izčarpala kovino), poskrbite za humor (spada v element voda), ne jejte pekočih jedi. Ne pozabite na ogenj, ki nadzira premočno kovino.
sobota, 18. september 2010
petek, 17. september 2010
Irska: Turistični potep po Dublinu
Glavno mesto Irske je res zanimivo mesto. Zelo težko pa je narediti dobro (popotniško) fotografijo; včasih nagaja vreme, potem avtomobili, drugič nepotrebne reklame, včasih je ulica enostavno grda.
Na splošno so pisane zasaditve rož v košarah/loncih in zgradbe, še posebej pubi in restavracije. Tako jih okrepčila žejni lažje najdejo, tudi ko ne sije sonce.
Sprehodimo se po mestu, brez velikih komentarjev.
Nakupovalna ulica v bližini najinega hotela
Takole so izgledale košare od blizu
Ne vem, ali so košare na ulicah morali zalivati, saj je padavin na Irskem vedno dovolj. Verjetno jih niso, saj sem na nekaterih mestih, pod napuščem, videla posušene rožice.
Nadstrešek pred tem gledališčem mi je bil všeč
Še ena pisana - poznavalci rožic vemo, da takšna kombinacija rastlin v naših podnebnih razmerah nikoli ne bi uspevala. Fuksije, gomoljne begonije, pelargonije in petunije v enem koritu? Ha, ha!
Ste opazili, kako nizke so zgradbe v Dublinu? Samo na obrobju mesta so zgradili nekaj stolpnic.
Vse je pripravljeno za goste
Uf, kako mi je bila všeč kovinska krogla!
Če ste že bili v kakšni od dežel z atlantskim podnebjem (Nizozemska, Belgija, Anglija, Irska ...), potem veste, da so prebivalci zelo različno oblečeni. Nekateri so v debelih puloverjih in zaprtih čevljih, drugi na pol nagi - to velja za sončno in deževno vreme.
Temple Bar - del mesta, ki so si ga prisvojili pubi, umetniki, majhne trgovinice z živili ...
Zanimivo, zanimivo ...
Kvadratasti zaboji na obrežju reke mi sploh niso bili všeč. Ali pa je bila zasaditev napačna?
Še ena pisana
Ga poznate?
Na številnih križiščih so stale premične reklamne table. Stale seveda niso same, ampak so jih držali izključno tuji delavci, še največkrat Poljaki.
Moderna irska rikša
No, ja ...
Bivša cerkev, ki so jo spremenili v restavracijo in bar
Napisi so povsod dvojezični - irski (aktivno govori ta jezik samo še 500.000 Ircev) in angleški
Spike - nepotreben špičasti okras mesta, ki je stal 4 mio EUR
Še enkrat James Joyce
Spodnji del Millennium Spire, kot se spike uradno imenuje
Parki so dobro negovani, kar pri prijaznem podnebju niti ni težko
Parki so tudi zelo dobro obiskani
Vikingi so bolj vplivali na irsko zgodovino, kot si mislimo. Poleg besed in običajev, so prinesli svoje recepte, tehnološke izboljšave, pa tudi brezobzirnost in pomorsko znanje.
Zadnji dan nisem več mogla fotografirati. Po dvanajstih dneh in 1200 fotografijah sem bila zasičena. Tole je bila zadnja fotografija; čeprav ne poznam oseb na spomeniku, so se mi zdeli primeren motiv za v slovo.
Na splošno so pisane zasaditve rož v košarah/loncih in zgradbe, še posebej pubi in restavracije. Tako jih okrepčila žejni lažje najdejo, tudi ko ne sije sonce.
Sprehodimo se po mestu, brez velikih komentarjev.
Nakupovalna ulica v bližini najinega hotela
Takole so izgledale košare od blizu
Ne vem, ali so košare na ulicah morali zalivati, saj je padavin na Irskem vedno dovolj. Verjetno jih niso, saj sem na nekaterih mestih, pod napuščem, videla posušene rožice.
Nadstrešek pred tem gledališčem mi je bil všeč
Še ena pisana - poznavalci rožic vemo, da takšna kombinacija rastlin v naših podnebnih razmerah nikoli ne bi uspevala. Fuksije, gomoljne begonije, pelargonije in petunije v enem koritu? Ha, ha!
Ste opazili, kako nizke so zgradbe v Dublinu? Samo na obrobju mesta so zgradili nekaj stolpnic.
Vse je pripravljeno za goste
Uf, kako mi je bila všeč kovinska krogla! 
Če ste že bili v kakšni od dežel z atlantskim podnebjem (Nizozemska, Belgija, Anglija, Irska ...), potem veste, da so prebivalci zelo različno oblečeni. Nekateri so v debelih puloverjih in zaprtih čevljih, drugi na pol nagi - to velja za sončno in deževno vreme.
Temple Bar - del mesta, ki so si ga prisvojili pubi, umetniki, majhne trgovinice z živili ...
Zanimivo, zanimivo ...
Kvadratasti zaboji na obrežju reke mi sploh niso bili všeč. Ali pa je bila zasaditev napačna?
Še ena pisana
Ga poznate?
Na številnih križiščih so stale premične reklamne table. Stale seveda niso same, ampak so jih držali izključno tuji delavci, še največkrat Poljaki.
Moderna irska rikša
No, ja ...
Bivša cerkev, ki so jo spremenili v restavracijo in bar
Napisi so povsod dvojezični - irski (aktivno govori ta jezik samo še 500.000 Ircev) in angleški
Spike - nepotreben špičasti okras mesta, ki je stal 4 mio EUR
Še enkrat James Joyce
Spodnji del Millennium Spire, kot se spike uradno imenuje
Parki so dobro negovani, kar pri prijaznem podnebju niti ni težko
Parki so tudi zelo dobro obiskani
Vikingi so bolj vplivali na irsko zgodovino, kot si mislimo. Poleg besed in običajev, so prinesli svoje recepte, tehnološke izboljšave, pa tudi brezobzirnost in pomorsko znanje.
Zadnji dan nisem več mogla fotografirati. Po dvanajstih dneh in 1200 fotografijah sem bila zasičena. Tole je bila zadnja fotografija; čeprav ne poznam oseb na spomeniku, so se mi zdeli primeren motiv za v slovo.četrtek, 16. september 2010
Energijski center: Športni dan na Bledu
Napovedujejo se trije deževni dnevi, zato sem vam pripravila veliko sončnih slik iz športnega dneva Energijskega centra. Ja, namesto kosila smo se s poslovnimi partnerji raje odpravili v adrenalinski park na Bledu, se odsankali v dolino, nato pa se preiskusili še v golfu.
Blejski adrenalinski park je družinsko zasnovan, zato imajo različno zahtevne proge. Mi smo se prvo odločili za srednjo težavnostno stopnjo, nadaljevali na težji, štirje fizično najmočnejši pa so v rekordno kratkem času opravili z rdečo, najtežjo progo.
Nisem ljubiteljica višine, zato sem že na prvi lestvi želela odnehati. Vzpodbudil me je Sergej, ki je pred mano, že visoko med vejami, izjavil, da je najtežje priti gor. In res, na progi, v višini od 5 do 10 metrov, se počutiš neverjetno varno.
Moje izkušnje so takšne: če te je (malo) strah višine in imaš dovolj kondicije (oz. moči v rokah in nogah), potem pojdi na poligon. Če kondicije nimaš, ostani na tleh, ker bo vse eno samo mučenje.
Na parkirišču sta bila najprej trener Aleš Brumen, ki je vodil športni dan, in študentka Sonja
Pogled iz Straže na Blejsko jezero
Eni so že z zunanjo podobo pokazali pravo razpoloženje za adrenalinsko preizkušnjo
Ko smo čakali na inštruktorje v adrenalinskem parku, se je moški del ekipe pomeril v namiznem nogometu. Tudi tokrat se je izkazalo, da tiha voda brege dere ...
V gozdu ni bilo svetlo, zato je nastala tale stresena fotografija, ki je tako nejasna, da je že umetniška
Na vadbenem poligonu so nas inštruktorji pripravili za "delo" v višini
Rajko je bil ves čas nasmejan, tudi višje med krošnjami
Bravo, uspel je prvi "polet" s flying fox - je navdušen Klemen
Po teh gibljivih deskah sem skakljala kot srnica
Adrenalinski poligon je idealen za spoznavanje samega sebe, pa tudi za krepitev dela v skupini
Smo že višje in pri težji nalogi - potrebna je koordinacija celega telesa, kar Sonji ni delalo težav
Še višje gremo ... Kot vidite, je bilo vreme idealno za špotrne dejavnosti na prostem. Oh, kako smo uživali na soncu!
Sonja se je do rdečega poligona morala povzpeti po 10 metrov visoki mreži, trije fantje so ji sledili
Adrenalina nam še ni bilo dovolj, zato smo se do parkirišča odpeljali s sankami
Pri kosilu smo postali mirnejši, ampak ne za dolgo. Čakala nas je tekma v golfu.
Prvi koraki v patanju - najboljši je za pet lukenj porabil 11 udarcev
Kako se sploh pravilno drži palica?
A tako?
Raven hrbet, Rajko, ne premikaj glave!
Nadaljevali smo s kratkimi udarci do zelenice, kjer je pravilna drža pri udarcu še bolj pomembna
Odlično nam gre, a ne?
Aleš je bil od vseh najbolj fotogeničen in to je takoj izkoristil, ko se je v bližini prikazal fotograf
Pod takšnim kotom moraš udariti žogico, da bo poletela 250 metrov...
Rajko je na koncu izgledal kot profesionalec
Glavo obrneš tja, koleno premakneš sem, ne, ramena se ne premikajo, z rokami zamahneš tako ... Golf je garanje in kot plesanje baleta.
Kako daleč so Sergeju letele žogice - skriti talent!
Še skupinski posnetek
No, kaj sem vam rekla?
Palica z največjo glavo se imenuje driver. Uporablja se za dolge začetne udarce in profesionalni igralci golfa žogico udarijo od 250 do 300m daleč. Mi smo bili zadovoljni z dolžinami od 100 do 150m.
Športni dan na Bledu smo zaključili kot se spodobi: z grmado v restavraciji Jezerska hiša. Malo smo jih okarali, ker v grmadi ni bilo rozin namočenih v rum, drugače pa sta bili hrana in postrežba zelo v redu.
Blejski adrenalinski park je družinsko zasnovan, zato imajo različno zahtevne proge. Mi smo se prvo odločili za srednjo težavnostno stopnjo, nadaljevali na težji, štirje fizično najmočnejši pa so v rekordno kratkem času opravili z rdečo, najtežjo progo.
Nisem ljubiteljica višine, zato sem že na prvi lestvi želela odnehati. Vzpodbudil me je Sergej, ki je pred mano, že visoko med vejami, izjavil, da je najtežje priti gor. In res, na progi, v višini od 5 do 10 metrov, se počutiš neverjetno varno.
Moje izkušnje so takšne: če te je (malo) strah višine in imaš dovolj kondicije (oz. moči v rokah in nogah), potem pojdi na poligon. Če kondicije nimaš, ostani na tleh, ker bo vse eno samo mučenje.
Na parkirišču sta bila najprej trener Aleš Brumen, ki je vodil športni dan, in študentka Sonja
Pogled iz Straže na Blejsko jezero
Eni so že z zunanjo podobo pokazali pravo razpoloženje za adrenalinsko preizkušnjo
Ko smo čakali na inštruktorje v adrenalinskem parku, se je moški del ekipe pomeril v namiznem nogometu. Tudi tokrat se je izkazalo, da tiha voda brege dere ...
V gozdu ni bilo svetlo, zato je nastala tale stresena fotografija, ki je tako nejasna, da je že umetniška
Na vadbenem poligonu so nas inštruktorji pripravili za "delo" v višini
Rajko je bil ves čas nasmejan, tudi višje med krošnjami
Bravo, uspel je prvi "polet" s flying fox - je navdušen Klemen
Po teh gibljivih deskah sem skakljala kot srnica
Adrenalinski poligon je idealen za spoznavanje samega sebe, pa tudi za krepitev dela v skupini
Smo že višje in pri težji nalogi - potrebna je koordinacija celega telesa, kar Sonji ni delalo težav
Še višje gremo ... Kot vidite, je bilo vreme idealno za špotrne dejavnosti na prostem. Oh, kako smo uživali na soncu!
Sonja se je do rdečega poligona morala povzpeti po 10 metrov visoki mreži, trije fantje so ji sledili
Adrenalina nam še ni bilo dovolj, zato smo se do parkirišča odpeljali s sankami
Pri kosilu smo postali mirnejši, ampak ne za dolgo. Čakala nas je tekma v golfu.
Prvi koraki v patanju - najboljši je za pet lukenj porabil 11 udarcev
Kako se sploh pravilno drži palica?
A tako?
Raven hrbet, Rajko, ne premikaj glave!
Nadaljevali smo s kratkimi udarci do zelenice, kjer je pravilna drža pri udarcu še bolj pomembna
Odlično nam gre, a ne?
Aleš je bil od vseh najbolj fotogeničen in to je takoj izkoristil, ko se je v bližini prikazal fotograf
Pod takšnim kotom moraš udariti žogico, da bo poletela 250 metrov...
Rajko je na koncu izgledal kot profesionalec
Glavo obrneš tja, koleno premakneš sem, ne, ramena se ne premikajo, z rokami zamahneš tako ... Golf je garanje in kot plesanje baleta.
Kako daleč so Sergeju letele žogice - skriti talent!
Še skupinski posnetek
No, kaj sem vam rekla?
Palica z največjo glavo se imenuje driver. Uporablja se za dolge začetne udarce in profesionalni igralci golfa žogico udarijo od 250 do 300m daleč. Mi smo bili zadovoljni z dolžinami od 100 do 150m.
Športni dan na Bledu smo zaključili kot se spodobi: z grmado v restavraciji Jezerska hiša. Malo smo jih okarali, ker v grmadi ni bilo rozin namočenih v rum, drugače pa sta bili hrana in postrežba zelo v redu.
Naročite se na:
Objave (Atom)