Stvari, s katerimi sami sebe uničujete

Saša Rozman je napisala zelo zanimiv prispevek na svojem blogu "30 stvari, s katerimi sami sebe uničujete".

Objavljam prvi del, ki je idealen za te praznične dni. Siti smo že hrane, sorodnikov, vremena ... pa vendar je problem v nas samih! To besedilo si natisnite in vsak dan preberite.

1. Nehajte se kritizirati: »kako sem lahko tako neumna!«, »kako sem lahko spet to naredil-a«, »vem, da sem jaz kriv-a«… Vsi imamo svojega notranjega kritika, ki nas ocenjuje, kaznuje, obtožuje, se jezi, je v dvomih…Razočaranje nad sabo in nad lastnim vedenjem kaže na to, da samega sebe ne sprejemate in to v nobenem primeru ni produktivno. Prepoznajte ta glas v sebi in spoznajte, da gre samo za glas v vaši glavi – utišajte ga.

2. Nehajte sebe dajati na zadnje mesto:  vsi imamo veliko obveznosti in razdajamo se na vseh koncih. Najbolj boleče je, ko ugotovite, da ste druge imeli rajši kot sebe in da tega na koncu niti ne cenijo. Tudi vi ste posebni in tudi vi si zaslužite ljubezen.  Seveda, bodite tukaj za druge, pomagajte jim, toda pomagati morate tudi sebi. Vedite, da če ne boste najprej poskrbeli zase in za svoje potrebe, tudi drugim ne boste mogli več kaj dati – ker ne bo nič ostalo. Poskrbeti zase ni sebično, pač pa je osnovna človeška potreba. Sebično je, kadar se ozirate samo nase in vam ni mar za potrebe drugih…

3. Nehajte toliko delati in se žrtvovati: največji paradoks je, da čas z najdražjimi prelagate na čas, ko “boste imeli več časa”.  Greste v službo, ko je vaš otrok bolan ali ko ste bolni vi sami. Pred spanjem pospravljate po hiši, pa čeprav ste na smrt utrujeni. V soboto rajši delate, namesto, da bi se igrali z otroki ali posvetili partnerju. In vedite, da se vse samo še poslabša, če delamo več, kot zmore naše telo.
Delovne obveznosti počakajo. Posoda počaka. Vse stvari počakajo. Le otroci, partner in prijatelji ne počakajo. Nekega dne jih enostavno ni več.

4. Nehajte si lagati: zatiskate si oči pred resnico in niste iskreni do sebe s tem, ko si ne priznate, kako stvari v resnici stojijo. Že deset let (!) veste, da tako ne sme iti več naprej? Kaj čakate? Mislite, da se bodo stvari same od sebe postavile na svoje mesto? Zakaj se slepite, če pa vidite, da je samo še slabše?  Lažete lahko komurkoli, le sebi ne morete – resnica vas bo vedno ujela. In prehitela. Življenje se izboljša le, ko prevzamete odgovornost in izkoristite priložnost, ki se vam ponudi. Prva je ta, da ste iskreni do sebe in si priznate, da morate ukrepati.

5. Nehajte se družiti z negativnimi ljudmi: sami dovolite, da vam ljudje pijejo energijo in da vam nikoli ne pokažejo, koliko ste za njih vredni. Vedite, da niso prijatelji tisti, ki so ob vas, kadar vam gre dobro, pač pa tisti, ki ostanejo z vami takrat, ko vam je najtežje.

6. Nehajte ugajati drugim: Nehajte se truditi biti nekdo drug, samo zato, da vas bodo drugi sprejeli ali imeli rajši. Vse, kar naredite, naredite najprej zato, ker se s tem strinjate in ker je v skladu z vašimi vrednotami – ne pa zato, da boste ugajali drugim. Zato, ker bo vedno nekje nekdo, ki mu ne boste všeč in ki vas bo dajal v nič, ne glede na to, kaj boste naredili.

7. Nehajte se primerjati z drugimi: Nekdo drug bo vedno lepši od vas, bolj suh od vas, sposobnejši od vas, mlajši od vas… Osredotočite se na svoje sposobnosti, svoje delo in bodite všeč sebi  – le tako boste okrog sebe vedno imeli ljudi, ki vas bodo imeli radi točno take kot ste.

8. Ne poslušajte negativnih pripomb: ne trudite se za vsako ceno izvedeti, kaj si ljudje o vas mislijo, ali kaj pišejo (na veliko nesrečo, nam je to zdaj z družbenimi omrežji le en klik stran).  Vedno  zaboli, če slišimo, da “nismo dobri”, ampak ne smete dovoliti, da verjamete ljudem, ki nikomur ne privoščijo, da bi jim šlo bolje od njih. Ste se kdaj vprašali, kdo so ti ljudje, ki slabo govorijo o drugih in se skrivajo za lažnimi imeni? Povedala vam bom, kdo so tisti, ki vedno s prstom kažejo na druge in se pritožujejo: neuspešni, nesrečni, zagrenjeni.

Vedno se zanesite na ljudi, ki so s svojim vedenjem in življenjem zgled drugim – ker taki vas bodo želeli navdušiti in spodbuditi k spremembam.

9. Nehajte se obešati na preteklost: ne boste mogli začeti novega poglavja, če ves čas “berete” starega. Ne obujajte slehernega trenutka iz preteklosti, ker s tem zamujate vse, priložnosti, ki se vam ponujajo danes.

10. Ne čakajte na boljši trenutek: ko dobite priložnost, se ne odločajte predolgo, sicer si boste povsem po nepotrebnem ustvarili nov problem. Ocenite situacijo, odločite se, potem pa ukrepajte. Nikakor ne razmišljajte več o tem ali ste se pravilno odločili, ker vas to spet vrne na začetek. Vsaka nova (drugačna) poteza vključuje neko tveganje, ampak brez tveganja ne morete napredovati. Pika.

Formula za motivacijo

V torek sem bila v Cankarjevem domu na predavanju Prevzemimo nadzor nad svojim vedenjem, občutki. Prvič sem se udeležila takšnega resnega, psihološkega predavanja. V sklopu cikla o pozitivni psihologiji je bilo več predavanj, jaz sem se odločila za predavanje dr. Mateja Tušaka. Zanimalo me je, kako bo vključil v predavanje svoje izkušnje kot športni psiholog.

Kosovelova dvorana je bila polna, v publiki pa, po moji oceni, veliko strokovnjakov s področja psihologije, veliko je bilo mladih športnikov in njihovih staršev, pa nekaj radovednežev, kot sem jaz. Med nami pa je bil tudi moški, ki ga lahko blagohotno označim za čudaka. Že po petih minutah je vstal in s svojim monologom začel motiti, jeziti in zabavati vse ostale. To se je ponovilo najmanj šestkrat, zato si lahko predstavljate, kako nenavadno je bilo predavanje.

Dr. Tušak je vse skupaj profesionalno prenesel, z mirom, suverenostjo, malo humorja; točno je vedel, kaj mora narediti. Ni pa me navdušil kot predavatelj. Verjamem, da ima veliko znanja, vendar se je videlo, da se na predavanje ni pripravil. Tisti, ki so prišli na predavanje z določenimi pričakovanji (ki so nastali iz napovednika predavanja), so bili vsaj malo razočarani.

Se znate motivirati?

Na koncu je demonstriral računalniške igrice, s katerimi vadimo aktiviranje moči, koncentracije, miru, fokusa ... Z velikim veseljem bi odigrala nekaj takšnih igric in testirala svoje sposobnosti. Naš poskusni zajček na predavanju je bil, seveda, glasen "čudak". Testi so pokazali, da ima velike težave s samokontrolo ... je s humorjem ugotovil dr. Tušak.

Nisem si delala zapiskov, sem pa si zapomnila, da je pri vsem, kar počnemo, najpomembnejša motivacija.

Poenostavljena formula za motivacijo je:

motivacija = samozaupanje x cilj

To, da moramo vedeti, kaj si želimo, če želimo nekaj doseči, je vsem jasno. Pozabljamo pa na zaupanje v samega sebe: da smo trdno prepričani v svoje znanje in sposobnosti. Ta del se mi zdi zelo pomemben, poleg tega lahko svoje samozaupanje močno povečamo, če dopolnimo svoje znanje ali prosimo za pomoč druge, da nas poučijo.

Pa smo zopet pri znanju - čim več moramo vedeti, saj je to zaklad, ki nam ga nobena kriza ne more vzeti.

Pozitivec Klaus Schuster

Vam je že vsega zadosti? Politike, vremena, utrujenosti, krize, viška kilogramov, slabih odnosov, naveličanosti ...

Moj nasvet: družite se s pozitivnimi ljudmi! Berite knjige, ki vam dajo nekaj pozitivnega. Glejte oddaje, ki vas naredijo boljše. Obiskujte bloge, ki jih pišejo pozitivne osebe ... (ha,ha).

Klaus Schuster je eden takšen pozitivec. Naročena sem na njegove mesečne novice, občasno preberem njegov blog, še posebej, ko sem v krizi (bi raje počela bedarije, kot delala). Meni je njegov slog všeč in v zadnjih novicah je napisal nekaj izredno lepega:

• Izjemno uspešni ljudje tako odlične dosežke dosegajo, ker ne stavijo na dosežek, marveč na veselje pri delu.
• Izjemno uspešni ljudje ne znajo nujno več kot ostali, a si več upajo.
• Izjemno uspešni ljudje niso popolni, delajo le mnogo manj napak.
• Izjemno uspešni ljudje niso inteligentnejši, so pa bolj osredotočeni na delovanje kot »običajni« ljudje.

A se ne počutite takoj bolje, ko to preberete? Kaj boste spremenili?

Ata kos je napovedal pomlad

Sedim za računalnikom in gledam skozi okno v zasneženi atrij. Kdaj bo pomlad, si v teh dneh vsi mislimo. Brez skrbi, pomlad bo prišla, ata kos jo je zanesljivo napovedal. Če še ne veste, ata kos je samček, ki s svojo kosovko že več kot osem let gnezdi pod našim napuščem v Murglah. Od poznega poletja do pozne zime sta nekje drugje, vmes pa obvladujeta najmanj šest atrijev, verjetno še kakšnega zraven. Kaj vse smo že skupaj doživeli!

Ko se kosovski par prikaže v okolici hiš, vem, da bo kmalu topleje. Ata kos se že nekaj dni prav grdo dere, najraje zgodaj zjutraj, pa tudi proti večeru. Brani svoj teritorij in se baha pred kosovko. Pri živalih je red: on mora biti najprej dovolj možat, da mu ona zaupa in se z njim spari. Agresivna drža proti morebitnim vsiljivcem je očitno ena izmed elementarnih nalog, ki jih mora izpolniti ata kos, preden bo za nekaj sekund srečen (toliko časa si ptiči drgnejo žleze, ko se parijo).

Ste si že prebrali Avitin članek o spomladanski utrujenosti?

Za gradnjo gnezda je bolj zadolžena samička, vendar ji tudi samček pomaga. Na jajcih sedi ona, mladičke pa hranita skupaj. Ne vem, ali bosta letos res prišla gnezdit, saj so vrane lansko leto pobile mladičke, kljub zaščitni mreži. Če bosta zgradila gnezdo, se bom že česa domislila.

Hrane za ptiče nimam več, zato bom šla v shrambo pogledat, ali imam kakšna druga zrna. V atriju se zbira veliko lačnih kljunov in pod snegom išče hrano. Oh, kako lepo nam je na toplem, res se ne moremo pritoževati, pa naj bo vreme še tako slabo!