Princeska Daša na zimskih počitnicah

Nič ne objavljam na blogu, torej zelo pridno pišem knjigo o zakisanosti, si verjetno mislite. Eeee, ni tako. Še vedno samo listam po drugih knjigah.

To, kar me ta teden dodatno zaposluje, ima štiri kosmate nogice. Tako je, psička Daša je pri meni na počitnicah. Seveda vlogo varuške jemljem zelo resno. Zjutraj greva na daljši sprehod, kjer se igrava in trenirava ukaze. Po Dašinem kosilu je zopet na vrsti sprehod, ki ga kombinirava z mojih kosilom. Seveda se zopet igrava in loviva. Na večernem sprehodu bi se Daša tudi igrala, vendar sem sama tako utrujena, da se komaj premikam.

Kosmata gospodična namreč v času od enega do drugega sprehoda spi, jaz pa moram delati. Ali kidati sneg. Ali hoditi na trening, v trgovino, pospravljati ...

Ker Daša ne zna aportirati (prinesti žogice ali palice), ji mečem koščke mesa ali klobase. Na snegu je najprej imela nekaj težav, ker so se koščki pogreznili v sneg. Ampak, kmalu je ugotovila, kam so se skrili in jih uspešno našla. Daša vas bo torej, če vas bo kdaj zametel sneg, z lahkoto našla, samo koščke mesa morate imeti pri sebi ...

Tudi doma se igrava; poleg metanja koščkov (za to imava posebne priboljške) ji je všeč papirnat tulec, v katerega skrijem hrano in ga zamašim s papirnato brisačo. Seveda je hitro ugotovila, kako priti do hrane, zato si moram vedno znova izmišljevati nove prepreke.

Vem, da psi zelo veliko spijo, pa se še vedno ne morem načuditi, koliko ur je to. Daša spi celo noč, že ob desetih trdno zaspi v svoji postelji, zjutraj pa ne mara bujenja pred sedmo uro. Najboljše je tam okrog osmih, ali še kasneje. Ja, princeska potrebuje svoj lepotni spanec. Če kdaj pa kdaj ne-damsko smrči ali glasno sanja, je to del šarma.

Moje družabno življenje je trenutno zelo zreducirano, ampak to počnem prostovoljno, saj bi rada čim več časa preživela s pasjo prijateljico. Na postelji ne sme spati, lahko pa z mano gleda televizijo in takrat se na postelji vsa zadovoljna preteguje, vzdihuje in me liže od hvaležnosti. Seveda je med njenim kožuhom in posteljnino vsaj ena plast brisače, ker ne maram pasjih dlak (in umazanije) v postelji.

Od psov se lahko res veliko naučimo, če le želimo. Z Dašo sva dober tim in v veliko veselje mi je, da je pri meni. Naslednji teden si bom lahko spočila od napornega tekanja, zdaj pa imava še polne tri dni druženja, ki jih bova maksimalno izkoristili.

Naredite prostor za novo

Kot je že vsem znano (res ne vem, zakaj tega še niso objavili v večernem dnevniku), sem 1.1.2016 začela pisati knjigo o zakisanosti telesa. Koliko strani imam napisanih? Niti ene! In na to dejstvo sem neznansko ponosna, saj je dobra predpriprava prav tako pomembna kot dejanje samo. Si predstavljate gledališke igralce ali smučarje, ki bi brez treninga odšli na oder ali smučišče?

Zato sem, kljub dejstvu, da sem "zapravila" že 3 dni, zelo samozavestna. Ah, kaj vzhičena sem, saj mi je uspel velik podvig: sortirala sem knjige. "Hmmm, kako pa je sortiranje knjig povezano s pisanjem knjige?" se boste vprašali.

Čisto preprosto: odstranila sem stare knjige in naredila prostor za nove. Seveda že nekaj let pridno zbiram različno literaturo o zakisanosti, nabralo se je je za dve polici. Te knjige so do sedaj stale v malo manj izpostavljenem knjižnem regalu. Ampak, ker bodo v naslednjih tednih moj najpomembnejši pripomoček, morajo priti na vidnejše mesto.

V bistvu sem že dolgo načrtovala selekcijo poslovnih priročnikov. V 15 letih se je nabralo veliko literature, ki sem jo z veseljem prebirala in se učila. Nekatere knjige sem enostavno "prerasla", znanje imam v glavi, začinjenega z izkušnjami (hehe), zato je čas, da zapustijo mojo polico in gredo služit drugim. Podarila jih bom knjižnici Ljutomer, kot večino knjig doslej, saj mi je ta domača knjižnica dala ogromno in s podarjenimi knjigami vračam energijo.

Več kot 150 knjig čaka, da jih odpeljem v knjižnico Ljutomer

Sortiranje knjig ni tako preprosto kot izločevanje oblačil ali posode. Vsako knjigo je treba vzeti v roko, jo prelistati in se odločiti kaj z njo. Pri sortiranju sem bila radikalna, ostale so samo tiste, ki jih resnično potrebujem. Včeraj sem končala, pogledala prazne police v regalu in bila neznansko zadovoljna.

Tako zelo, da sem se lotila čiščenja knjig o feng shuiju. Uf, uf, koliko knjig se je nabralo v teh letih. Prvo sem kupila leta 1997 ... Knjige o feng shuiju lahko razdelimo v tri kategorije:

- V prvi kategoriji so enostavne knjige, po večini prihajajo iz ZDA, prirejene za interes povprečnega zahodnjaka. Napisale so jih osebe, ki ne vedo veliko o feng shuiju, niti niso nikoli študirale pri resnih mojstrih. Knjige iz te kategorije prepoznamo po metodi Bagua treh vrat (kjer tloris razdelijo na 9 področjih kot je bogastvo, partnerstvo, otroci ...) - ta metoda je izmišljena in popolnoma neuporabna za uporabo. Takšne knjige sem brez milosti izločila, če niso imele zanimivih poglavjih o klasičnem feng shuiju.

- V drugi kategoriji so že malo bolj zahtevne knjige; napisali so jih ljudje, ki so feng shui resno študirali, sami prakticirajo feng shui in se zavedajo omejitev teh metafizičnih metod.

- V tretji kategoriji pa so knjige, ki jih razume največ 5% profesionalnih svetovalcev za feng shui. Priznam, tudi jaz se moram kdaj potruditi in napeti možgančke, da razumem pomen besedila. Sicer pa jih imam zato, da se kaj novega naučim. Problem je tudi v tem, da prihajajo avtorji iz drugih FS šol, ki uporabljajo malo drugačne izraze kot mi pri mojstru Chanu.

Knjige o zdravstveni tematiki sem sortirale že pred nekaj meseci, romani so tudi sortirani, knjige o zakisanosti postavljene na vidno in s pisalne mize dobro dosegljivo mesto, zato mi ne preostane drugega, kot da ZAČNEM.

Veste, kako se začne pisanje (strokovne) knjige: tako, da sestaviš kazalo.