Prejšnjo nedeljo, ko sem stopila na vrt, sem ga takoj zagledala - sveže narejeno gnezdo. Kot je že v navadi, ga je kosovka naredila čez vikend, ko ima več miru. Zelo sem se razveselila, da bomo po enem letu pavze zopet imeli mladičke. Ampak, glede na izkušnje iz prejšnjih let, sem vedela, da bodo vrane pojedle že jajca, ali pa kasneje pobile mladičke.
Predlansko in predpredlansko leto smo za zaščito pred vranami namestili mrežo za kumarice. Eno leto je dobro funkcionirala, drugo leto pa so vrane ugotovile, da jih ne bo zaustavila in so pobile skoraj odrasle mladičke iz drugega gnezda. Bilo je grozno najti mrtve mladičke in vedela sem, da moram tokrat gnezdo bolje zavarovati.
Lansko leto ni bilo gnezda, kar je pri ptičih normalno, zato sem imela kar nekaj časa za načrtovanje zaščite. Odločila sem se za pocinkano mrežo, ker jo je lahko pritrditi, pa tudi vrane bodo imele težavnejšo pot do gnezda.
Angažirala sem pomočnika, da mi je pomagal namestiti mrežo. Ata in mama kos sta naju budno opazovala. Najprej sem mislila, da so v gnezdu že jajca, vendar je kosovka zaradi nizkih nočnih temperatur prestavila valjenje. Tako sva imela več časa za montažo mreže, po drugi strani pa nisem bila prepričana, kako bosta kosa sprejela mrežo. Če bi bili jajca v gnezdu, bi jih skrbna kosa zanesljivo želela še naprej oskrbovati, sem prepričana. Tako pa mi je preostalo samo čakanje in opazovanje.
Ata kos je v nedeljo, v močnem dežju, sedel na pergoli in opazoval gnezdo. Dež mu je kapljal s kljuna, po hrbtu navzdol so tekli potočki vode in se odcejali po repu. Ah, za takšne malenkosti se ata kos res ni zmenil, on je ja alfa samec, zato je do poznega mraka pazil na gnezdo (in mrežo).
V ponedeljek ni bilo na spregled ne ata kosa, ne kosovke. Tudi v torek se ni nič dogajalo, zato sem bila prepričana, da sta nad gnezdom obupala. Vseeno sem na vhodu v zaščiteno območje nataknila nekaj rozin - mogoče ju bo privabila hrana.
Danes sem na gnezdo že skoraj pozabila. Na vrt me je zvabil ata kos, ki se je vztrajno smukal okrog mojega okna in celo poletel na tram v bližini gnezda. Opa, nekaj se dogaja. Ko sem ga našla, kako si s kljuna čisti rozino in ugotovila, da je pojedel rozino, ki je bila za vabo, sem bila olajšana. Nekaj minut kasneje sem našla kosovko, kako sedi v gnezdu.
Široko razpeta mreža ščiti gnezdo pred vranami, palica pa je v pomoč pri letanju. Ne vem, ali sta jo kosa že osvojila, je se pa ata kos posladkal z rozinami, ki sem jih nataknila na žico. Ena na desni strani ga še čaka ...
Tako lahko sporočim, da je konec marca v murgelskem vrtu vse tako kot mora biti: rožice rastejo, plevel in trava tudi, kosovka sedi v gnezdu, ata kos pa pridno pobira polže okrog host. Lahko začnem načrtovati poletne zasaditve in pri tem ne smem pozabiti, da bo poletje zelo vroče. Kosa sta si ponavadi naredila prvo gnezdo konec aprila, letos pa en mesec prej!!!
Viseče mačehe so dobro preživele zimo - saj, pod napuščem jim ni bilo hudo
P.S.
Saj ni nikogar med vami, ki bi podvomil v modrost ata kosa, kajne?
