Novoletna čestitka

Dragi bralci bloga Osebno in zasebno!

Zahvaljujem se vam za vaše obiske, komentarje, predloge, nasvete, spodbude ... Hvala, hvala, hvala! Še vedno rada pišem, čeprav sem od letos poleti drastično zmanjšala frekvenco objav. Razumljivo, saj sem postala pasja mama. :)

Z Luiem, plašnim, ampak radovednim in navihanim psičkom, postajava super tim in naslednje leto bo več časa za pisanje bloga. Se že veselim leta 2019 in komaj čakam, kaj nam bo prineslo.

Tudi vam svetujem, da se ne pustite prestrašiti takšnim in drugačnim napovedim, tudi mojim (haha). Vse je ciklično, enkrat gre gor, drugič dol.

Zaupati moramo vase, v svoje sposobnosti in zdravo pamet. Verjamem, da je nekaj še imamo ...

Želim vam lepe praznike in veliko objemov, ker so zelo zdravilni. Tudi sprehodi v naravi dobro denejo našemu zdravju, zato upam, da boste šli na kakšen sprehod. Ne, pot od kavča do hladilnika se ne šteje za sprehod! :)

Objavljam povezavi do dveh, meni zelo všečnih videov (ne znam jih prekopirati iz FB):

1. Andrea Boccelli in mapetki

Eden najbolj prisrčnih in zabavnih videov, ki sem jih videla letos.

2. Lui se bori s plišasto opico

Moj sicer plašen kuža se "bori" z opico, ki je večja od njega.

Božič v stilu pujsa

Priznam, pisanje o napovedi za leto 2019 sem si želela olajšati, zato sem na spletu poiskala že objavljene prispevke. Bolj ko sem jih brala, bolj so mi bili brez veze. No, bili so tudi diametralno nasprotni ... V takšnih napovedih, ker ne poznam avtorja, vedno iščem izvor znanja. Če nekdo napiše, da se bo v letu svinje 2019 dogajalo to in to, preverim, ali imajo te napovedi izvor v klasični kitajski astrologiji (kot smo se učili v moji šoli feng shuija).

Koliko izmišljotin sem prebrala. Poleg tega v svojih napovedih skoraj nihče ne upošteva, da je leto svinje povezano z zemeljskim "deblom".

V imperialnem feng shuiju se novo kitajsko leto (po sončnem koledarju) začne že 21. 12., torej smo že tri dni v letu svinje. Nekateri senzibilnejši, ki ne vedno veliko o kitajski astrologiji, so mi že poročali, kako se je energija spremenila - na bolje.

Lansko leto (zemeljskega psa) je bilo res posebno in naporno, zato si bo marsikdo oddahnil, da je mimo. Tudi jaz.

Na moji pisalni mizi so ležijo številni članki in knjige o letu svinje, v moji glavi pa še vedno plešejo nejasne misli.

V največjo pomoč pri razmišljanju mi je verjetno bila džotiš napoved Adriana Kezeleta. Tudi on v svoji analizi opozarja na možnost, da bo naslednje leto manj lepo, kot se na prvi pogled vidi. 

Svinja je namreč, po svoji osnovni naravi, zelo miroljubna žival, ki se rada zadržuje doma. Ampak, kot sem že omenila, je leto 2019 pod vplivom zemlje yin - in ta bi lahko delala težave. Če se ji zmeša, lahko pride do marsičesa. Tudi do konfliktov večjih razsežnosti. Lahko pa se bo navidezno vse potlačilo in izbruhnilo 2020, ko bo vladala podgana.

Čez praznike bom še malo razmišljala, potem pa napisala:

- Kaj nas čaka v letu zemeljske svinje

- Kateri deli tlorisa so v 2019 neugodni

- Kam potovati v letu 2019

Želim vam lep božič v stilu svinje: doma, z dobrotami in drugimi užitki. 

Zdaj je čas za ledvice

Dokaj hitro mi je uspelo najti "pasjo" zimsko bundo ki ne šumi, saj so takšni zvoki Luiu zelo neprijetni in se samo vleče stran. Ko sem jo prvič preizkusila na terenu, sem bila navdušena, razen ... Od pasu navzdol me je zeblo!

Bunda je krojena v rahlem A kroju, zato je spodaj razširjena. Oblekla sem jo še trikrat, ampak vsakokrat sem se prezebla do kosti od popka navzdol. Uf, to pa ne bo dobro, sem ugotovila in v spodnji rob bunde napeljala elastično vrvico. Malo sem jo zategnila in sedaj sem v jakni podobna sodčku, hahahaha. Ampak, namen je dosežen in sprehajam se s toplo ritko (in ledvicami).

Seveda ima tudi Lui plašček, oz. dva, in oba sem že malo popravila, da mu ne bo pihalo okrog ledvic in mehurja.

Nekje sem prebrala: ledvice ne marajo hladu. Konkretno to pomeni, da se moramo dovolj obleči, da ne pijemo in jemo HLADNIH živil/pijač in da ne jemo preveč sladkarij. Meni so nehale pasati tudi kisla živila, npr. limone.

Ledvicam pa pašejo slane in tople jedi. Enolončnice, obare, golaži, slane pite, juhe ...

Ker so ledvice res zelo pomembne in odločajo o tem, kako dolgo bomo živeli, sem lani objavila 4 prispevke na to temo (z različnih aspektov). Če koga zanima, tukaj so povezave do člankov:

Ledvice - zakaj so tako pomembne?

Ledvice 2 - zdravstvene težave, TKM

Ledvice 3 - horoskop, čustva, dvojnost

Ledvice 4 - kaj jim koristi, kaj škoduje

Tudi Dedek mraz/Božiček je toplo oblečen, da ga ne zebe v ledvice ...

Naš pa tega ne je!

Priznam, nikoli nisem razumela mam, ki so tožile, da njihov otrok ne je določenih jedi. V redu, dve ali tri živila so tudi pri meni na osovraženem seznamu, ampak da ne bi jedla nobene zelenjave, tega nisem nikoli razumela. Niti podpirala.

Ko sem dobila "ubogega" psa iz zavetišča, sem mu, po nekajdnevnem prehodnem obdobju, začela ponujati kuhano hrano. Hja, bila je zdrava in okusna, vendar je moj kuža Lui ni jedel. Sicer sem poskusila samo enkrat, ampak tudi po enem dnevu ni želel jesti določene hrane. Ker je že tako suh, sem prekinila poskus in mu dala - brikete. O, kako so teknili ... Grrrr ....

Hitro sem ugotovila, da je dobro imeti, poleg doma pripravljene hrane, tudi nekaj konzerv. Šla sem v nakup in hitro ugotovila, da mu najbolje denejo takšne brez žitaric in t. i. monoproteinske (samo ena vrsta mesa). Po žitaricah je hitro dobil suho kožo in praskal se je okrog ušes.

Ker tako veliko ne poje, sem mu nabavila mokro hrano od avstrijske veterinarke, ki ponuja tudi eko meso. Kmalu sem ugotovila, da ne mara purana in obožuje piščanca. No, tega ima najraje iz juhe, zato v naši kuhinji pogosto diši po kurji juhi. Našli smo tudi kmeta, ki nam dostavi domače piščance.

Lui ima najraje, da je hrana čim bolj preprosta in skuhana. Nič popečenega mesa. Obožuje jetrca, ne mara prosene in ajdove kaše. Sadje za njega ne obstaja.

Zakaj vse tole pišem?

Ker bi lahko zamahnila z roko in mu dajala (poceni) brikete. Ker bi lahko zanemarila njegove potrebe in želje. Pa nisem. Ker vem, kako pomembna je prehrana, tudi za pse. Vse to je investicija v prihodnost, da bo kuža dolgo zdrav.

In čisto enako je pri ljudeh.

Levo hrana iz poceni konzerve, desno kuhan obrok iz mlete govedine. Pojedel je konzervo.

Levo odlična teletina z zelenjavo, desno meso iz (drage) konzerve. Pojedel je konzervo.

Božiček, na pomoč!

Tokrat res nisem nameravala omeniti svojega psa, ampak ne gre. Ko dobiš psa, se toliko spremeni, predvsem pa se lahko toliko naučiš. No, nekateri se, namesto da bi sprejeli težave kot lekcije, postavijo na okope lastnega ega in za vse okrivijo druge. Vključno s psom.

Zato je pes odlična priložnost, da odpade še več ega in da se naučiš ponižnosti.

Začel se je adventni čas, ali bolje rečeno, čas zabav, svetlobe, nakupovanja, druženja ... Mi pa se nahajamo v energijsko  najbolj mirnem (yin) delu leta. Če podležemo božično-novoletni histeriji, si delamo veliko škodo, saj delamo proti naravnim ritmom.

No, nekateri ta žalostni in depresivni del leta kompenzirajo z zabavami, opijanjem in nakupovanjem. Ampak, januarja smo zopet razgaljeni pred samim seboj in vsi problemi nas počakajo.

Letos sem res lena za kakršne koli nakupe. Nekaj sem naročila po spletu in vse poslala nazaj, ker ni bilo v redu. Tako še vedno nimam toplih copat, še večja težava pa je bunda za pasje sprehode.

Moj kuža se je namreč "odločil", da ga zvok zimskih jaken in plaščev prestraši in samo odnese ga vstran, ko zasliši šelestenje sintetičnega blaga. Zato sem morala iz kota omare izbrskati staro jakno, ki mi je sicer zelo tesna, vendar ne šelesti.

Lui je zelo srečen, jaz pa med sprehodom ne morem prav globoko dihati. Ampak, kaj vse se ne naredi za psa! Vseeno bom šla v trgovine pogledat, ali se dobi zimska bunda, ki ne šumi in ima velike žepe (za rokavice, žogice, robčke, vrečke ...).

Poslovno je bilo nekaj časa tiho, ampak napovedujejo se spremembe. Nič revolucionarnega, samo izboljšali bomo nekatera področja svojega dela.

Tukaj je moj načrt za čas do božiča:

1. Vrtenje božičnih pesmi - seveda

2. Obiskovanje zabav, takšna in drugačna srečanja - odpadejo, razen za 21. 12. 2018, ko se bomo v krogu DIVINE FEMININE zahvalile za preteklo leto in naredile načrte za naprej.

3. Nezdrava prehrana, polna sladkorja - nikakor, moje telo ne zmore več.

4. Sedenje pred televizorjem - seveda ne, čim več gibanja v naravi, za kar poskrbi že moj pes Lui

5. Druženje z negativci in težaki, poslušanje butastih oddaj, branje plehkih besedil - odpade, razen nekaj šund romanov bom prebrala (nekaj pregreh mora ostati).

6. Nakupovanje brezzveznih daril - tega nisem nikoli počela, pa tudi leto ne bom.

Je pa zanimivo: kaj bi rada dobila za božič, že vem; kaj naj kupim drugim, pa nimam pojma. Na pomoč, božiček!!!

Še vedno se pustimo nategniti

Volitve še niso čisto za nami, ampak, priznajte, nismo čisto zadovoljni, a ne? Počutimo se rahlo ... nategnjeno. Mogoče smo zadovoljni z našo občino, ampak v obeh največjih mestnih občinah so kandidirali politiki, ki so vsaj moralno sporni, če ne še kaj drugega.

Ampak, tudi tokrat se je pokazalo, da dobi narod točno takšne politike, kot si jih zasluži. Če je večina ljudi še vedno na prvi stopnji zavesti (= materialne dobrine, pohlep, preživetje), potem ne bodo volili politikov, ki so npr. na drugi ali še višji stopnji zavesti. Tiste prave, moralne in vizionarske liderje.

Kje se nahaja aktualni predsednik vlade, še vsi malo tipamo. Naredila sem njegov kitajski horoskop, brez ure rojstva, ker je ne poznam. Bom se vzdržala komentarjev, ker ga opazujem in analiziram.

Pod mojo delovno mizo spi kuža Lui. On nima problemov s stopnjo zavesti, ima pa problem, ker ga med spanjem moti hišni zvonec (prihajajo stranke in dostava), kolegica, ki pride iz druge pisarne v mojo, pa tudi prazna pasja postelja - njegove igračke so ostale v domači postelji, zato mu je delovna postelja preveč prazna. Lui je najmanj 7 mesecev preživel z mamo, enim bratcem in dvema sestricama, zato je vesel vsake družbe, tudi plišaste.

Luieva plišasta družba: pes, medo, žirafa, dihur, podlasica ...

Ko sem po arhivu iskala nek dokument, sem našla sliko, ki sem jo pred dvema mesecema naredila v enem od kafičev ob Ljubljanici. Bilo je krasno vreme in z Luiem sva se ustavila ter popila čaj. No, jaz sem ga pila, on je sedel v mojem naročju in opazoval okolico.

Sonce je prijetno grelo, ko sem dobila čaj. Takoj sem opazila, da je kupljen v Hoferju, saj tudi sama kupujem njihove (eko) čaje. Ampak, dragi moji, sredi Ljubljane, na odlični lokaciji ob Ljubljanci, bi pa res lahko postregli z malo bolj fino znamko čaja. Ne pravim, da bi bil čaj boljši, ampak čajna vrečka iz Hoferja tudi ne naredi dobrega vtisa.

Ko je prišel račun, sem onemela: 2,50 EUR. In se počutila nategnjeno. Zelo nategnjeno!

Zopet nazaj!

Dragi bralca bloga Osebno in zasebno! Še sem živa, brez skrbi, samo doooolgoooo pavzo sem si vzela. Kar je razumljivo, glede na pasje kitajsko leto, ki zdeluje mojega zmaja. Vse je dokumentirano na blogu, nič si ne izmišljujem, ampak sem predvidela, da bo oktober zame energijsko zelo naporen.

No, bila sem toliko pametna, da sem pazila nase in zreducirala delo na minimum. Je pomagalo!

V svoji okolici sem opazovala ljudi, ki imajo zmaja v horoskopu na različnih področjih. Tisti, ki ga imajo v letu rojstva, so se ukvarjali s preteklostjo in starši. Tisti v mesecu - z zdravjem. V dnevu rojstva se je moral zmaj ukvarjati s partnerstvom in osebno rastjo. Jaz ga imam v uri rojstva, kar je najmanj "nevarno" in morala sem se ukvarjati s prihodnostjo, vizijami.

Zanimivo, steber z uro rojstva je povezan tudi z otroci in jaz sem dobila svojega "otroka" - psička Luia.

Kakšno modrost mi je še prinesel oktober: ne lulaj proti vetru. To pomeni, da se o vizijah in načrtih za prihodnost ne bom ukvarjala do 22. 12. 2018, ko bo pes zapustil prestol svinji, meni dosti bolj prijazni živalci.

Kako uspešno preživeti oktober 2018

No, oktober je tisti mesec, ki smo ga vsi, z zmajem v horoskopu, s strahom pričakovali. Oktober je mesec psa, vladarja leta, ki si s psom ni najboljši prijatelj, saj si v zodiakalnem krogu stojita točno nasproti.

Pravijo, da je zmaj najmočnejše znamenje v kitajskem horoskopu. To me je presenetilo, vendar lahko, po lastnih opažanjih, potrdim to predpostavko. Tudi Marjan Ogorevc pravi, da mora vsak, ki želi v športu nekaj doseči, imeti v horoskopu energijo Marsa, ki je analogna zmaju.

Vsaj zaenkrat se je izkazalo, da se pes in zmaj v oktobru sicer "kregata", ampak je še kar znosno. Mogoče je pes že malo utrujen, saj vlada v zadnji četrtini leta (ki je vedno bolj yin). Njegovo moč pa slabi tudi to, da oktobra vlada vodni pes - voda mehča zemeljsko energijo psa. Bom pa vesela, ko bo oktobra konec in bomo prišli v mesec svinje.

Vodni pes vlada oktobru 2018

Je pa energija v oktobru (glede na heksagrame) kar poredna, pod vplivom dvojne štirice, pa tudi  nestabilna. Z odločitvami je zato treba biti previden in se ne pustiti zavesti na prvi pogled zapeljivim obljubam (mislim predvsem na bitkointe in nakup nepremičnin, pa tudi na sladke ljubezenske obljube).

Najbolj bo pod vplivom poredne štirice privatno življenje. Pozitivno pri štirici pa je to, da bomo šli v globine (učenja, raziskovanja).

Že en teden opažam, da se mi je spremenil okus oz. da si zaželim drugačno vrsto hrane. Ne ustreza mi več hladna, grenka in zelo kisla hrana; hlepim po topli, slani in sladki hrani. Že en teden smo namreč že v hladni zemeljski energiji (druga perioda meseca oktobra), zato je takšen gurmanski obrat tudi energijsko ugoden.

Nič več solat, smutijev in hladnih mislijev! Na vrsti so tople solate, čaji in juhe (enolončnice).

Zopet to spanje pri Slovencih

Danes zjutraj, ko sem se mu pridružila v kuhinji, me je partner vprašal, ali sem dovolj spala. Seveda sem, saj smo šli spat že okrog deset zvečer. Pa sem, še z rahlo nedelujočimi možganskimi celicami izračunala, koliko ur sem sploh spala. Ena, dve tri ... skoraj osem ur! Seveda je bilo dovolj, moj optimum je 7,5 ure.

Saj veste, da bi naj spali večkratnik 1,5 ure, ker v teh intervalih naši možgani prehajajo iz plitve v globoko fazo spanja in nazaj?

Čez nekaj minut sem slišala po radiu, da so na nacionalnem inštiruru za zdravje naredili raziskavo o spanju med Slovenci: spimo občutno premalo (na žalost še nisem bila dovolj budna, da bi si zapomnila podrobnosti o številkah).

Tudi v mednarodni raziskavi, ki je zajela 44 držav smo Slovenci pri spanju zasedli - predzadnje mesto. Manj spijo samo še Japonci.

Eni s spanjem nimajo problemov ...

In, sedaj se postavlja odločilno vprašanje: kaj počnejo Slovenci, za razliko od drugih narodov, namesto da bi spali?

Mogoče vi veste?

Jaz sem srečen in uživam

Pravkar sem se vrnila s kosila s prijateljem, ki mi je povedal, da je srečen. Kaj? To je v današnjem času že bogokletno trditi, sem ga podražila. Ne, on je srečen, saj se zaveda, kaj vse ima in kako dobro mu gre. Hvaležen je in uživa življenje.

Ravno o hvaležnosti sem razmišljala včeraj. Povod je bil moj lačen pes. Nepričakovano sva podaljšala sprehod in se, namesto eno uro, potepala dve in pol. Ker ni pojedel ponujenega kosila, je bil okrog pol osmih zvečer, ko sva se vračala, že pošteno lačen. S sabo pa nisem imela nobenega priboljška, saj sva se nameravala hitro vrniti.

Lui je pes iz zavetišča, ki so ga našli, starega okrog 6-7 mesecev, skupaj z mamo in tremi mladiči. Svoje rano otroštvo je verjetno preživel v bližini ljudi, potem pa neznano dolgo hodil "po svetu". Verjamem, da je bil v tem času zelo, zelo lačen; verjetno je bil lačen tudi prej.

Zato je Lui včeraj na sprehodu, močno lačen, aktiviral svoje stare izkušnje in začel jesti: posušene črve, želod in celo kamne. Lahko si predstavljate mojo stisko, ko sem videla, kaj je. Doma pa polne shrambe hrane ...

Doma se je usedel pred kuhinjo in z zelo lačnimi očmi gledal, ali bo dobil kaj za jesti. To se je zgodilo prvič, saj ni pes, ki bi mu bila hrana najpomembnejša v življenju.

Lui mi je zopet dal lekcijo, in sicer o skromnosti in hvaležnosti. Če realno pomislimo, bi morali res biti bolj srečni in zadovoljni s svojim življenjem, predvsem pa hvaležni za vse, kar imamo.

No, naučila sem se tudi, da moram s sabo vedno vzeti pasje priboljške, saj moram biti vedno pripravljen na nove (pasje) dogodivščine.

Pregled dogajanja na ljubljanski PST

"Helena, kaj držiš v rokah?"

"Tam se nekaj dogaja, greva naprej!"

Iščemo novega sodelavca - vodja prodaje

Poznate koga, ki išče delo?

V Energijskem centru d.o.o. se ukvarjamo s prodajo izdelkov za zdrav način življenja preko spleta (www.avita.si), dobavljamo trgovinam, terapevtom, lekarnam in vodilnemu slovenskemu podjetju za zdravstvene pripomočke.

Spletna trgovina Avita je stičišče najboljših informacij o zdravem načinu življenja in verodostojen vir za nakup izdelkov za zdrav način življenja. Prodaja se vsako leto zvišuje, zato iščemo sodelavca, ki bo še bolj razvil in optimiziral naš prodajni program (prehranska dopolnila, kozmetika in živila).

Če ste pripravljeni sodelovati pri uresničevanju teh ciljev, vas vabimo, da se prijavite na razpis za delovno mesto:

VODJA PRODAJE (M/Ž)

Vaše naloge bodo:
1. Svetovanje in prodaja strankam (osebno, po telefonu, e-pošti, FB).
2. Svetovanjem in prodaja partnerjem v veleprodaji.
3. Načrtovanje in izvedba prodajnih akcij (spletna stran, FB, e-mail marketing, direktna prodaja, drugi kanali).
4. Sodelovanje pri urejanju spletne trgovine Avita (npr. opis izdelkov).
5. Sodelovanje pri drugih delih v podjetju: npr. sprejemanje naročil, nabava novih izdelkov (skupaj z vodjo nabave), sodelovanje pri pošiljanju izdelkov (skupaj z referentom za logistiko).

Od vas pričakujemo:
– najmanj 5 let delovnih izkušenj v prodaji (maloprodaja, veleprodaja),
– zaželene izkušnje v prodaji na spletu,
– vsaj osnovno znanje o prehranskih dopolnilih,
– komunikativnost, prijaznost, etičnost,
– željo po stalnem izobraževanju,
– dobro računalniško pismenost (Office, splet) in izkušnje s programi kot je Vasco,
– zaželeno je, da se navdušujete nad zdravim načinom življenja, nujno pa, da ne kadite.

Nudimo vam:
Delo za polni delovni čas, stimulativen dvig plače glede na prodajne dosežke, dodatno izobraževanje, delo v humanem in zdravem delovnem okolju, delovnik od 8. do 16. ure, 3-mesečno poskusno delo, zaposlitev za določen čas enega leta z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Začetek dela čim prej oz. po dogovoru.

Pogoji prijave:

Vašo prijavo (življenjepis) s poudarkom na dosedanjih izkušnjah pošljite na naslov: info@energijski-center.si. Upoštevali bomo samo prijave, ki jih bomo prejeli do 4. 11. 2018.

Poročna noč v dogovorjenem zakonu

Moj plašen pes Lui, ki postaja vedno manj plašen in vedno bolj vražji, se je moram najprej navaditi name in na novo okolje. Kar je pomenilo, da moram biti čim več časa z njim. To je bilo videti takole: on je ležal na svoji postelji, jaz poleg njega na svoji in brala knjigo. Kajti, v plašnega psa ne smeš strmeti, se ga preveč dotikati ali ogovarjati. Vsaj prvih nekaj dni.

Tako sem poleg psa prebrala veliko debelih romanov, ki so čakali na ravno takšne poletne dni. Naj povem, da se je moja taktika zelo splačala, saj se Lui ne boji več ne mene, ne knjige (šumenja, ko sem obračali liste). Zanimivo, sesalca in grmenja pa se sploh ne boji.

Ne vem, kako mi je uspelo nabrati takšno zbirko, ampak trije romani so se dogajali na južni polobli. V glavni vlogi so bile mladenke, ki so se poročile z moškim, ki so ga izbrali starši. Niso mogle vplivati na izbiro, velikokrat ga niti poznale niso, da o zaljubljenosti niti ne govorim.

Lahko si samo predstavljamo, kakšna je bila prva poročna noč. No, v mojih romanih so jih zelo korektno opisali: šlo je bolj ali manj za posilstvo.

Kakšna poročna noč je pred 100, 300, 500 leti čakala nevesto v dogovorjenem zakonu?

Čeprav so to bili romani, ki nekateri celo temeljijo na zgodovinskih dejstvih, o (grozljivih) spolnih odnosih v takšnem dogovorjenem zakonu niso pretiravali. Kvečjemu obratno.

Zato mislim, da moramo biti ženske v Evropi zelo, zelo hvaležne (jih bolj ozavestiti) za vse pravice, ki jih imamo. Tukaj in sedaj! Ne želim povedati, da nam ne pripadajo. O ne, še kako nam pripadajo. Pripadale so tudi mladim nevestam, ki jih je novopečeni mož na prvo moč posilil. Ko si je vzel, kar mu je pripadalo. Grrr ... Teh pravic se moramo bolj zavedati kot se jih, tudi zato, da jih ne bomo izgubile - številni poskusi so tudi v Sloveniji.

Zato, drage ženske, začutimo čim pogosteje sebe, uživajmo življenje (in svoje pravice), da ne bo življenje šlo mimo nas.

Neli Rep, intervju za Ona

"Ne, nismo zreli Slovenci. Preveč smo zaprti v srcu in neodgovorni do sebe, da bi lahko sprejemali vase življenje. Če si ves čas v glavi, kjer se kar naprej vrtiš v krogu misli, večinoma negativnih, ne moreš čutiti niti sebe, kaj šele drugega. Ne moreš opazovati, slišati, niti tega ne vidiš, kako življenje teče mimo tebe."

Zakaj ne prepoznamo, da potrebujemo odklop?

V nedeljo sem se od svojega psa Luia naučila pomembne lekcije. Veliko se potepamo in izlet združimo z obiskom planinske koče ali gostilne. V zadnjih dneh sem opazila, da začne Lui med takšnimi pavzami renčati (na druge pse) in se tresti (od strahu). Nič ni pomagalo, ne božanje, ne tolaženje, ne jemanje v naročje ali sedenje na klopi poleg mene.

V nedeljo, po dolgem izletu na Janče, kjer je bilo očitno srečanje največjih in najmanj vzgojenih psov (in njihovih lastnikov), smo se raje kulinarično podprli v ljubljanski gostilni, v bližini doma. Na vrtu ni bilo veliko ljudi, pa vendar se je Lui tresel in renčal. Ni se mogel umiriti. Le kaj mu je?

Med obupom, ko psu nisem več znala pomagati, sem dobila idejo. Partnerja sem prosila, naj gre v avto iskat Luievo posteljo (v njej leži, ko se vozimo in zelo uživa). Postelja ima visoke stranice in mogoče se bo v njej počutil varno, sem si mislila.

In res, z veseljem se je namestil v njej in vidno pomiril. Ko sem ga po celem telesu pokrila še s tanko rjuho, je v nekaj sekundah zaspal. Nič več ga ni motilo in počutil se je varno.

Pod to roza rjuho se skriva - pes! Fotografirala sem s telefonom, zato je vse malo preveč - rdeče.

Vmes je za nekaj sekund pogledal izza rjuhe, ampak kmalu zaspal nazaj, ko sem ga pokrila. 

Lui me je naučil, da bi tudi mi morali večkrat renčati in tako pokazati, da imamo dovolj (naporov, dražljajev). Naučil pa me je tudi, da v takšnem primeru pomaga samo popolni odklop (v njegove primeru varna postelja in rjuha čez glavo).

Hvala Lui, za lekcije!

P.S.

Še članek o pasjem renčanju. Vidim, da sem pravilno ravnala.

https://www.alfakan.si/blog/rencanje-psa/

Vsi se premikajo v duhovnost

Kar nekaj tujih "gurujev" spremljam, predvsem zato, da se od njih učim. Vsi ti voditelji, svetovalci, mentorji, spikerji ... imajo za sabo izdelan dober sistem, ki jih uveljavlja kot blagovno znamko.

Moram priznati, da me takšen "puš" vedno bolj odbija. (Res ne vem, zakaj mi danes pod prste hodijo same tuje besede in popačenke ... ).

Sem pa pri kar nekaj gurujev, ki se v bistvu ukvarjajo z zelo "zemeljskimi" temami, opazila premik v duhovnost. Nisem še prišla do končnega odgovora, ali je vključevanje duhovnosti v posel marketinški trik ali potreba njihovih strank.

Sama se vedno zavzemam za celosten pristop k nekemu problemu, zato nimam nič proti "razširitvi" tematike v poslu. Vprašanje pa je, kako se na takšne spremembe odzovejo obstoječe stranke. Mene je pri nekaterih gurujih vedno večje poudarjanje duhovnosti že moti in razmišljam, ali jih bom še naprej spremljala.

Kako lepo bi bilo občasno "pasti" v odklop ...

Prišla pa sem še do enega zaključka: ljudem ni več dovolj zdrava prehrana in duhovnost, potrebujejo prave odklope, ko bi se (fizično in psihično) umaknili od vsakodnevne rutine. Recimo, za teden ali dva bi odšli v odmaknjen center, kjer bi se najprej pošteno odpočili, analizirali svoje življenje in naredili načrt za življenje doma. Pri tem bi jim pomagali različni strokovnjaki.

Kaj menite? Potrebujemo takšne odklope in odmike?

Kako moški kupuje oblačila

Že nekaj časa je moj partner stokal, da potrebuje nova jesensko-zimska oblačila, predvsem hlače. Opozorila sem ga, kar vem od Lee Pisani, da je največ izbire okrog jesenskega enakonočja (ko kupujemo debelejša oblačila). Očitno je bila potreba za hlačami res velika, saj me je prejšnji teden pravočasno opozoril, da je čas za nakupe.

Pa sva šla po nakupih. Moški, vsaj tisti, ki jih poznam, kupujejo zelo ciljno. Če potrebujejo temne hlače, se bodo z njimi vrnili iz trgovine. Če potrebujejo srajco, bodo kupili srajco.

Tudi moj dragi je pred nakupom naredil analizo svojih potreb in pristal pri treh novih hlačah, najbolje temno modrih. Opozorila sem ga, da bi bilo dobro kupovati v kompletu, torej tudi kakšen suknjič in srajco. Se je strinjal. Zdaj tudi že ve, da ne more kupovati modre srajce, če jih letos v trgovinah ni, ker modra ni moderna.

V trgovino sva se torej odpravila z načrtom:

- troje hlače, od tega dvoje temno modre, pri eni barvi pa je pripravljen na "eksperimentiranje"
- suknjič (barva še nedoločena, odvisno od ponudbe)
- srajce (ker ima težave s kroji, sva vse pustila odprto)

Šla sva v trgovino, kjer sva, vsaj glede na pretekle izkušnje, pričakovala največ ponudbe. In res je bilo tako! Izredna izbira hlač, suknjičev in srajc - in to v vseh velikostih. Jupiii za jesensko enakonočje!

Barvna skala za jesenski barvni tip (moški)

Naj povem še to, da sva s sabo imela barvno karto, knjižico z barvnimi vzorčki, ki mu najbolj ustrezajo glede na polt, barvo oči in las. Dobila sva jo pri Lei Pisani ... Svetujem vam, da si jo nabavite, ker res olajša nakup.

Iskanje in pomerjanje se je lahko začelo. Bilo je prav zabavno, pa še naporno, ampak rezultat je bil fantastičen:

- pet hlač, od tega dvoje fine temno modre, dvoje debelejše hlače (ene modre, druge temno sive) in svetlejše sive hlače
- suknjič v srednje rjavi barvi
- brezrokavnik v temno modri barvi z vzorcem (letos so izredno moderni!)
- štiri srajce.

Vsa nova oblačila bo lahko med sabo kombiniral, pa tudi s suknjiči, srajcami in hlačami, ki jih že ima v omari. Ogromno kombinacij, tudi glede stila (elegantno, športno).

Ko sva se odpravljala iz trgovine, pa je zastokal: "Mislim, da bom moral kupiti še nove čevlje!"

Dragi, ni problema, bova šla še po čevlje.

Slabo umiti zobje, slab zadah

Moja električna zobna ščetka je po petih letih prenehala delovati. Popravljati takšno ščetko je nemogoče, čeprav bi bilo, zelo verjetno, potrebno samo zamenjati akumulator.

S partnerjem sva se podala na lov za novo. Drugače postopka nakupa nove ščetke ne morem imenovati. Kajti, potrebno je naloviti vse informacije, ki so potrebne, da je nakup nove ščetke "pameten" - v narekovaje sem dala besedo zato, ker noben nakup ni pameten oz. je vse relativno.

Na srečo so ravno v zadnji reviji Zveze potrošnikov Slovenije objavili test električnih zobnih ščetk. Moja dosedanja se je dobro odrezala. Ampak, moj dragi je predlagal, da kupiva drug model z manj funkcijami, ker jih tako ne uporabljava. Z vsem sem se strinjala in uživala, da na lovu za ščetko nisem sama.

Volk Rdeči kapici:"Da te lažje požrem!"

Ko sem čakala na novo zobno ščetko, sem si zobe umivala z "navadno" ščetko. Že po enem dnevu sem opazila razliko, saj so bili zobje (in medzobni prostori) slabše očiščeni. Po dveh dneh me je začel motiti vonj v ustih. Po treh dneh me je motil že vonj iz grla in želodca.

Tako je, zaradi slabše umitih zob se mi je poslabšal ustni zadah. Joj, kako sem trpela.

Nove zobne ščetke sem se zato zelo razveselila! Takoj sem jo preizkusila in uživala v temeljitem čiščenju. Tudi zadah se je popravil v dveh dneh.

Včasih je dobro, da nečesa nimamo, da znamo ceniti to, kar imamo.

P.S.
Zanimivo, leta 2009, ko sem začela pisati blog, je bil eden od prvih prispevkov na blogu ravno o čiščenju zob. Takrat sem uporabljala OralB, sedaj Sonicare, ker mi bolje očisti zobe.

Izlet, super živila in nizka samovrednost

Kakšna potepanj po zaledju Opatije in Reke sem si privoščila! Bilo je super odkrivati kraje, ki jih brez psa nikoli ne bi videla. Bili smo v gozdu, na Lungomare v Opatiji, v restavracijah in doma. Apartma je bil super velik, ampak okolica kot "živalski vrt" - citat mojega dragega, ki je izredno toleranten glede hrupa.

Veliko psov so imeli v našem naselju in nobeden ni bil kaj prida vzgojen. Če so že imeli srečo, da niso bili na verigi ali v boksu, so lajali na vsako osebo, ki se je pojavila v njihovi bližini. Imeli smo tudi nočne in zgodnje jutranje pasje koncerte, seveda ... Omenim naj še peteline, pa hrup iz bližnje delavnice ter kadilsko zaplinjevanje spodnjih sosedov. 

Ampak, izleti so odtehtali vse te težave.

Bila sva tudi na opatijski obali. Ker sva doma pozabila mehke podlage, sva najela dva ležalnika in senčnik. Cena: 90 kun. Ojojoj ... Sem zaplavala? Nisem, saj je imela voda samo 20 stopinj.

Ampak, urice na prijaznem jesenskem soncu so odtehtale vse težave.

1. Ker smo na morju pridno nabirali kondicijo, smo se včeraj odpravili na daljši izlet: iz Podpeči k cerkvici sv. Ane, po najdaljši poti. Res ne vem, kako nam je uspelo narediti 10 kilometrov, če pa sem jih pri opisu ture našla 6. Razgled z vrha je res fantastičen in izlet bomo še ponovili. 

Ker so bili v gostilni ob Podpeškem jezeru malo preveč polni in nervozni, smo se odpravili za nosom in 3 kilometre naprej našli fantastično gostilno Pri Mari. Odlična terasa, odličen sprejem in odlična hrana. Še bomo prišli!

Doma me je čakalo veliko neprebrane pošte. Sem namreč ena izmed tistih, ki svoje pošte med dopustom ne pregleduje. Samo tako je dopust lahko res dopust.

2. Zasledila sem veliko člankov in reklam za super živila. Mene že od začetka ne pritegnejo, saj sem skeptična, kaj vse je v njih. Poleg tega, da imajo super živila po navadi za sabo dolgo pot, se lahko v njih nahaja preveč pesticidov, fungicidov, težkih kovin in še česa. 

Tako bom še naprej raje jedla domača super živila, po možnosti čim manj predelana in iz lokalnih virov. 

Domača super živila

3. V enem od sporočil sem našla 5 znakov, da je naša samovrednost nizka. Še posebej hipersenzibilni ljudje imajo velike težave s samovrednostjo. To ni samo naporno, ampak jim tudi onemogoča, da bi živeli brez stresa in v harmoniji, da bi lahko polno razvili svoj potencial in kreativnost. 

Kdaj je naša samovrednost nizka:

1. Stalno tuhtanje.

2. Strah pred mnenjem drugih.

3. Nezmožnost postavljanja mej (drugim).

4. Stalno se "držimo nazaj".

5. Si ne upamo sami oz. stalno dvomimo o sebi.

Meni je teh pet točk zelo pomagalo, zaokrožilo sliko in mi dalo novih moči.

Ampak, a ni lepo, da nam življenje vedno znova pošlje "težave"? Samo ob njih imamo možnost, da rastemo. Če to želimo ...

Vreme do božiča

Pri pospravljanju mi je v roke prišla Vremenska pratika (s splošnimi nasveti o vremenu).

Za 6. 9. (to je bilo včeraj) sem našla takšen ljudski pregovor:

Kakšno je vreme na lenartovo, tako bo do božiča.

V Ljubljani smo včeraj imeli lepo vreme (jutranje meglice, sonce, malo dežja), zato se že veselim naslednjih mesecev - do božiča.

Za jutri, 8. 9. ("mala maša") pa poznamo kar nekaj pregovorov:

Mala maša za suknjo vpraša.

Mala maša za vsakim grmom paša.

O mali maši so lešniki naši.

Če je za malo mašo lepo,l ostane potem še dva meseca suho.

Kakšno vreme na malo mašo nastane, rado potem dva meseca ostane.


Takole, preostane nam samo če čakanje na jutri in gledanje v nebo.

Hamburg - prevozna sredstva

Res je že čas, da objavim nekaj fotografij s poletnega potovanja v Hamburg, Lübeck in Travemünde (Baltiško morje). Po končanem potovanju sem imela občutek, da Hamburg ni bil nič posebnega, nobenega močnega vtisa ni pustil - kot npr. Pariz, Amsterdam ali Rim.

Ko sem pa danes izbirala fotografije in se še enkrat virtualno sprehodila po Hamburgu, sem ugotovila, da je to zelo, zelo zanimivo mesto z izredno veliko obrazi. Na Baltiškem morju bi ostala še kakšen dan več, ampak, to vem sedaj, ne pa pred potovanjem. Nič, bo treba še kdaj na severovzhod in si Ostsee (= Baltiško morje) ogledati podrobneje.

Tukaj so fotografije s prevoznimi sredstvi, ki jih lahko uporabimo za ogled Hamburga (in obeh mest, ki sem ju še obiskala):

Vožnja po centru Hamburga ni v užitek, za izlete izven centra pa je kolo odlična izbira. V ozadju Blankenese, kjer stane kvadratni meter nepremičnine 7.000 EUR in več. 

Tudi za ogled mesta Lübeck in Travemünde ne potrebujete avtomobila, povezave z vlakom so odlične, vozijo večkrat na uro.

V delih, kjer sva se midva potepala, so bile turistične znamenitosti dobro označene. 

Veliko sva tudi hodila peš ... Ampak, ker je Hamburg tako veliko mesto (ima 1,8 mio prebivalcev), sva uporabljala tudi javni prevoz. Na spletu sva kupila tedensko vozovnico, ki je personalizirana (če te kontrolirajo, moraš pokazati tudi osebni dokument). Zelo priporočam, vozovnica pokriva široko območje Hamburga in vsa prevozna sredstva.

Seveda, v Hamburgu se za prevoz uporabljajo tudi ladje. Veliko je zasebnih linij, ki vozijo turiste. Vozijo pa tudi ladje (trajekti), kjer zadostuje vozovnica javnega prometa. Tako je, z veljavno vozovnico za metro se lahko greš vozit še s tremi trajekti, ki vozijo na rednih linijah. 

Za tiste, ki bi si radi z Elbe (Labe) ogledali kaj več ...

V Hamburgu je res veliko možnosti za posedanje na stopnicah in klopcah. Na takšen način se obiskovalci povežemo z reko, se družimo z drugimi in seveda spočijemo.

Elbphilharmonie, ena izmed glavnih hamburških znamenitosti. Čeprav sem želela kupiti karte več kot dva meseca pred obiskom Hamburga, so bili koncerti že razprodani. Karto za ogled notranjosti pa kupite na spletu, da vam ne bo treba čakati v vrsti.

Pogled s cerkve St. Michael - je ena izmed znamenitosti, ki so me najbolj navdušile. Na vrh stolpa vodi dvigalo, od tam pa je 360 stopinjski razgled po mestu. Moj nasvet: pojdite na ogled pozno popoldne in ob lepem vremenu, seveda. Na sliki v ozadju se vidi sladkovodno jezero Alster.

Jezero Alster, kjer lahko vsakdo najde primerno plovno sredstvo zase. Jaz sem bila na ladjici.

No, tole pa je bil nateg! V vodiču so tako opevali ta vhod v metro oz. ploščice, da sva si jih šla pogledat. Potem pa tole!

V Eppendorfu je dvakrat na teden znamenita tržnica in to kar pod progo mestne železnice (stojnice se nanizane več kot kilometer dolgo). Tržnica je baje postala zelo komercialna, priporočajo jo, ko dežuje, saj se vse dogaja "pod streho".

Moje prevozno sredstvo na Alster.

Travemünde sva si ogledovala peš, kolesa so od kopalcev

Takšni ogromni trajekti, ki pridejo iz Danske, Švedske in Finske se zasidrajo v pristanišču Travemünde. 

Za konec pa malo manj lepa scena: ena od treh postaj v Travemünde, z zanemarjenim peronom (ki se sicer ne uporablja).