Več kot 1,000.000 ogledov mojega bloga

Ne morem verjeti, da se je zgodilo! Brez moje vednosti, tako na tiho, hitro. Že nekaj časa sem, ko se je števec za ogled strani na mojem blogu vedno bolj približeval številki milijon, premišljevala o tem, kako naj ta dogodek proslavim. Sama? Skupaj z vami? Nobenih pametnih idej nisem imela. Poleg tega je bil števec še pred kratkim na 940.000 ..., zato sem mislila, da imam več časa za razmislek.

Danes sem želela napisati prispevek za blog, nekaj prijetnega za vikend, pa mi je v oko padla tista enka na števcu. Milijon ogledov! Še danes nimam nobene dobre ideje, kako proslaviti to številko, kot da se vam zahvalim za zvestobo. Zelo sem vesela, da me radi berete, da med mojimi raznolikimi članki najdete nekaj zase, koristne nasvete, humor, teme za svojo dušico in zdravje.

Čez 3 dni bom praznovala še eno obletnico: 6. 3. 2009 sem napisala prvi prispevek na blogu!

Dragi bralci, moja vnema za pisanje bloga po osmih letih ni nič manjša. Nasprotno! Sem kot dobro starano vino, ki bo šele v naslednjih letih doseglo svoj vrhunec ...

Če bi lahko, bi vas vse povabila na torto, ampak zaradi razumljivih okoliščin se bomo vsi morali zadovoljiti z virtualno! Pridite še kaj na obisk, bom vesela.

Drugorazredni trg z višjimi cenami

Verjetno ste že slišali, da živilska podjetja proizvajajo različne recepture za zahodni in vzhodni evropski trg. Nič novega, dobro poznam razlike pri vložkih Always. Baje so se pri Nuteli in pralnih praških proizvajalci izboljšali in ni več takšnih razlik - sama že dolgo uporabljam eko praške, zato nimam praktičnih izkušenj, Nutele ne maram.

Najbolj me je presenetila izjava Janeza Posedija, direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, da pri nas takšnih preiskav ne načrtujemo. In sicer zato, ker nimamo zakonske podlage za nakup izdelkov v tuji državi. Da naj to delajo potrošniške organizacije. Kakšne bedarije je šele Kutinova (Zveza potrošnikov Slovenije) razlagala po televiziji! Namesto da bi rekla, da bodo do 15. 3. nakupili 25 izdelkov pri nas in v Avstriji ter primerjali vsaj deklaracije. Ker na etiketi že veliko izvemo - o vsebnosti mesa, sladkorjev, maščob, o surovinah ...

Tako bodo naredili Hrvati:

"Primerjalni test živil in nekaterih izdelkov za osebno nego in higieno bodo v kratkem izvedli tudi na Hrvaškem, financirala ga bo hrvaška evroposlanka Biljana Borzan. Članico odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov so o nujnosti takšne raziskave prepričali hrvaški potrošniki, ki opažajo razlike med enakimi živili doma in v tujini. Z anketiranjem jim je prepustila tudi izbor blagovnih znamk 27 testiranih izdelkov. Rezultati bodo objavljeni poleti, jeseni pa bosta Borsanova in češka evropska poslanka Olga Sehnalova financirali primerjalni test živil na Češkem in v evropskem parlamentu organizirali konferenco na temo različnih kakovostnih meril za živila na evropskem trgu." Vir: www.delo.si

Torej moramo povprašati med evropskimi poslanci, ali bi nam iz Nemčije ali Avstrije prinesli Nutelo, nekaj klobas, poper, Coca-Colo, čaje ... Če bi pa jaz bila direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, bi preko spleta naročila 25 izdelkov, jih plačala s svojo kreditno kartico, se skupaj s kolegi usedla v pisarno in jih primerjala s slovenskimi.  Vsaj deklaracije. Vem, zopet imam nore ideje.

Še večja sramota se mi zdi, da so velikokrat ti slabši izdelki enako dragi ali še dražji, čeprav je kupna moč na vzhodnem evropskem trgu dosti manjša. Ne bo šlo drugače, dokler se stanje ne uredi, ostane samo kupovanje z nogami - kupi od tistega, ki te ceni.

Bioritmično na dnu!

Čeprav poznam kar nekaj metod za "napovedovanje", jih redko uporabim. Preprosto zato, ker nimam dovolj časa. Po navadi grem analizirat za nazaj - ko že dobim svoje lekcije.

Pa je sploh pametno spremljati napovedi (horoskope, karte, I Ging ...)? Se s tem ne sprogramiramo, da verjamemo v slabo napoved? Ker, tako pač delujejo naši možgani, slišimo predvsem slabe napovedi, dobrih pa ne.

Pred kratkim sem si naložila demo verzijo za bioritem. Nato sem na njo pozabila. Šele pred nekaj dnevi sem jo ponovno odkrila med pospravljanjem po računalniku. Vtipkala sem svoje podatke - in skoraj me je kap! Ojojojojojoj ...

Sem sedaj, ko poznam te krivulje, sprogramirana tako, da se bom naslednje tri dni, ko bodo vse moje bioritmične krivulje na dnu, res počutila slabo? Kaj slabo, obupno!!!

Moram pa zelo objektivno priznati, da že nekaj dni čutim to padanje energije. Sem jo pripisovala spomladanski utrujenosti, pa veganski prehrani, pa mrkom in planetom. No, na koncu pa se izkaže, da gre za bioritem. 

Veganski februar

V začetku februarja sem zopet bila na postu. Potekal je tako brez težav, kot še nikoli. Drugi dan me je črvičilo po črevesju, pa ne od lakote, ampak od čiščenja črevesja, saj sem vzela preveč grenke soli.

Med postom sem se odločila, da bom ves februar jedla vegansko in s tem podaljšala razstrupljanje. Skuhati znam nekaj veganskih jedi, zato me ni bilo strah, da bi bila lačna. Predvidevala sem, da se bom teh jedi hitro naveličala in iskala nove recepte, tehnike, živila.

Kakšne so moje izkušnje z veganskim mesecem:

Počutim se odlično, samo po obroku sem zelo hitro lačna. Tako moram jesti petkrat na dan, največkrat doma, ker je dobrih veganskih restavracij še vedno premalo. Ker me tudi hitro začne zebsti, moram paziti na dovolj gibanja, pijem ingverjev čaj in si kuham rahlo pekoče jedi.

Že na začetku sem sklenila, da med vegansko kuro ne bom jedla samo ogljikovih hidratov, ampak predvsem zelenjavo in polnovredne žita, pseudožita, stročnice. Zadnjič pa so moje celice ponorele od lakote in v dveh urah sem pojedla celo čabato z olivami. Ojojoj, moje telo mi je takšen nenormalen vnos glutena zelo zamerilo in naslednji dan sem se zbudila vsa zabuhla. Zanimiva izkušnja.

Ker se tako dobro počutim, bom zelo verjetno veganski mesec podaljšala. Če mi bodo zapasale živalske beljakovine, jih bom jedla - v bistvu mi je všeč možnost svobodne izbire, zato nikoli ne bi mogla postati čista veganka. Poleg tega se moram naučiti novih receptov ...

Naročila sem si tudi tri knjige o veganski kuhinji in eno o sladicah, ki propagira sladice brez (veliko) oreškov. Malo sem še skeptična glede okusnosti takšnih sladic, ampak bom preizkusila recepte. Naredila sem čokoladne brownije, ki so jih drugi hvalili, meni pa so bili povprečni.

Browniji s čokolado in pomarančo - tako dobri, da jih je nekdo jedel celo za pisalno mizo (nisem bila jaz!). Zelo zanimiva konsistenca, manjkala pa je "omaka". Kaj bi pasalo zraven?