Irska: V sto let starem japonskem vrtu

To je bil prav poseben dan, zato sem lahko izbrala znamenitosti, ki bi jih rada obiskala. Odločila sem se za japonski vrt, ki je vključen v Irish national stud (kobilarna). Prvotni lastnik je moral biti prav zanimivi tip, saj je npr. žrebeta izbiral glede na njihove horoskope. Hlevi pa imajo posebna okna, da so konjički obsijani z ravno prav sonca in lune.

Dal je tudi narediti japonski vrt. Japonski mojster je s številnimi pomočniki skoraj 20 let postavljal japonski vrt. Zelo mi je žal, da si ga nisem ogledala pred 60 ali 50 leti. Zaradi napačne nege (da ne bo pomote, zelo se trudijo, vendar bi bila dobrodošla pomoč japonskih vrtnarjev) je veliko rastlin odmrlo, ali so nestrokovno obrezane. Drugod vlada nered in bi med rastlinami morale švigati vrtnarske škarje.

Ampak, genialen koncept vrta je še vedno zelo dobro viden, zato je japonski vrt eden od mojih favoritov pri izboru irskih znamenitosti. Vrt prikazuje potek življenja od rojstva do smrti.

Dokaz, da sem bila tam ...

Most simbolizira prehod iz enega v drugo življenjsko obdobje

Na življenjski poti nas čakajo nevarnosti, ko je potrebno pogumno skočiti na drugo stran

Ha, ha, kako lep mostiček za mladoporočenca

Eden izmed javorjev, za katerega bi morali, po mojem mnenju, malo lepše skrbeti (japonski vrtovi so že po definiciji yin, vendar tole drevo ni oddajalo nobene energije, samo životarilo)

Seveda v japonskem vrtu ne sme manjkati vodnih motivov

"Terasa" pred čajnim paviljonom

Katera pot je prava - leva ali desna?

Zakaj tako?

Asfalt v japonskem vrtu?

Vseeno, ali smo izbrali levo ali desno pot, vedno bomo prišli do tega mostu, ki vodi v "zreli" del vrta.

A ni lep?

Ozka potka, ki nas vodi do - nebes?

Ne vem, kdo stanuje v tej hiši, je pa v bližini hlevov in vrt je lepo urejen

Hm, kako nežna trava, pa tako dominantna

Konji me niso zanimali, smo pa srečali te tri, ki so se obnažali zelo družinsko. Vse so počeli skupaj.

Razmišljajočega filozofa (meniha) sem fotografirala vsaj 50-krat, tako mi je bil všeč. Kar pridružila bi se mu!

Okrog tega slapu so rasla drevesa, zdaj so ostali samo še prepereli ostanki

Na desni strani fotografije je okrogel zidan prostor za čiščenje in meditacijo.

Pokopališče za živali (konje)

Po potki do izhoda, kjer naju je čakal bogato založeni "shop" z nakitom, obleko za lov, sladicami, viskijem, knjigami, majicami, prtički, jedilnim priborom ... Midva sva raje odšla na dobro večerjo.

Politika: Kdo je minister za zdravje, Dorian Marušič?

Redni bralci tega bloga že veste, da nisem samo svetovalka za feng shui, ampak tudi podjetnica oz. direktorica podjetja, ki večino svojih prihodkov dobi z zdravljenjem in svetovanjem na tem področju.

Zato me, seveda, zelo zanima, kaj in kako delajo na ministrstvu za zdravje. Aktualni minister mi je bil že od vsega začetka zelo zanimiv, pa sem ga ocenjevala samo po žensko, vizualno. Opazila sem njegovo vitko postavo, zanimiva očala, še bolj zanimiv slog oblačenja. Hm, po izobrazbi je matematik in zdravnik - od kod mu toliko smisla za oblačenje?

Minister bi, po mojem mnenju, moral biti vrat, ki odloča o tem, kam se bo obrnila glava. Nekateri ministri so definitivno "samo" glava, vrat pa so lahko sekretarji, tajnice, lobisti, prijatelji in "prijatelji", žene, ljubice ... Najhujše je, če ministrstvo nima ne glave ne vratu. Ne bom zlobna in ne bom imenovala nobenega konkretnega primera.

Gremo nazaj h gospodu Marušiču. Rojen je 13.6.1957 v Kopru. Naredila sem njegov kitajski horoskop; ker nimam ure rojstva, manjka približno 30% horoskopa, ampak nekaj pa o ministru vseeno lahko izvemo.

Njegov osebni element je ogenj yang. Nič čudnega, da sem ga opazila, to je tip moškega, ki me je vedno privlačil, čeprav mi energijsko ne ustreza. Osebnostno je močan, čeprav ne morem povedati, ali je tudi vzdržljiv (manjkajo podatki). Mu manjka samokontrola? Pregled na dogajanjem? Z gotovostjo lahko trdim, da ni tipičen politik, celo to, da bo imel v politiki zanesljivo težave, ker ne misli kot politik. Je iznajdljiv, ve kaj bi rad, dobro se zna samoanalizirati. Nikoli ne bo lačen, saj bo vedno imel ideje, kako lahko preživi.

Njegov delni horoskop pravi, da je pošten in priljubljen, da bo do denarja prišel s trdim delom in ne s špekulacijami. Uf, kako pomirjajoče!

Smisel za oblačenje je dobil od elementa ognja, kamor spada modna industrija. Ognjeni ljudje so ponavadi tudi kolerični, česar pri njem ni opaziti, torej mora imeti nekaj samokontrole in s tem element voda (ki je odgovoren za komunikacijo).

Kakšna je torej moja napoved, bo našel rešitev v sporu z zdravniki? Odvisno od tega, ali je vrat ali ni. Mislim, da bi lahko bil odličen vrat in da bo obrnil glavo v pravo smer. Seveda bo odločujoča podpora šefa vlade Boruta Pahorja. Vemo, da je Borut zemlja yin, zato ga Dorian (ogenj yang) zelo dobro podpira oz. mu ne kontrira. Mislim, da se zelo dobro razumeta, razen, če ni Borut Pahor ljubosumen na seksi suknjiče Doriana Marušiča ...

Kitajska astrologija: Energijske posebnosti avgusta 2010

Zelo, zelo čudne dneve preživljam. Le kaj se dogaja, me je zanimalo. Malo sem si ogledala kitajski koledar in se spomnila na e-novice od Lilian Too (www.wofs.com), kjer je govorila o dvojnem "clashu" v mesecu avgustu. Članek sem preletela samo z enim očesom, vendar sem ob analiziranju kitajskega koledarja takoj vedela, za kaj gre.

Ja, za kaj gre?

Letošnje leto je v znamenju tigra, ki mu pripada element les yang. Ker ima vsaka žival (veja) tudi svoje deblo, dobi tiger dodatni opis in sicer leseni tiger. Deblo v letu 2010 je namreč les yang.

Kdor vsaj malo pozna medsebojne odnose petih elementov, bo vedel, da se les in kovina ne marata, saj kovina nadzoruje les. Nastajajo napetosti, spori, prepiri. Kot rezultat takšnega "clasha" lahko nastane tudi nekaj pozitivnega, kot npr. iz hloda nastane postelja, če ga obdelamo s kovino (žago, sekiro, dleto ...). Odvisno od moči in namenov obeh sodelujočih.

Celotno letošnje leto lahko občutimo napesto med tema dvema elementoma. V mesecu avgustu, ki traja od 7.8 do 8.9., pa se energijska situacija še zaostri. Tudi mesecu namreč pripadata deblo in veja. Letošnjemu avgustu prida opica (kovina yang) kot veja, deblo pa je les yang. Torej imamo obratno situacijo kot pri letu.

Iz obeh kombinacij ne nestaneta samo medsebojna clasha med deblom in vejo, temveč tudi med deblom leta in meseca ter vejo leta in meseca. Uf, kako se kreše!!! Opica in tiger si v zodiaku stojita nasproti, čisto nič se ne marata, kar slabo vpliva na ljubezen (partnerstvo) in poveča možnost za prometne nesreče. Debli les in kovina yang vzpodbujata nasilje in vlome, zato bi se naj izogibali mračnim ulicam.

Kaj pomaga? Samo element voda, ki ga na koncu poletja ni prav veliko. Lahko si vodo pričaramo doma, v kopalni kadi, nosimo črno in temno modro perilo, spalno srajco, vrhnja oblačila, posteljnino, zavese, čevlje ... Jemo čim manj sladkih živil (spadajo v zemljo, ki podpira kovino), več pa slanih (ribe, kuhano ali surovo slano zelenjavo). V vodo spada glasba, komunikacija, ezoterika, alternativna medicina, pijače.

Lilian Too omenja še druga dva problematična dejavnika, ki pa ju lahko samo omenim, saj z njima nimam praktičnih izkušenj. Pri letečih zvezdah (Flyin Stars) se meseca avgusta 2010 v centru charta (mreže) nahaja zvezda 5, kar lahko izberemo tudi v kitajskem koledarju. To število je že tradicionalno pripadalo cesarju oz. redkim izbrancem, ne pa navadnim smrtnikom. Je premočno število; spada v element zemlja. Zato ima negativne učinke na zdravje (želodec) in povzroča finančne težave. Nasvet: počakajte s sklepanjem pomembnih pogodb do 8.9. in jejte bolj lahko hrano (ne sladic, ker krepijo element zemlja, ki je že preveč močna - ta nasvet lepo dopolnjuje zgornjega).

Mesec avgust je tudi mesec Hungry Ghosts - lačni duhovi pridejo iz svojih lukenj in se želijo najesti. Upam, da imajo na nas, ki ne poznamo kitajske mistike, manj vpliva in da bodo hitro odšli srečni in zadovoljni nazaj v svoja prebivališča.

Kljub zelo čudnim dogajanjem v zadnjih tednih, se presenetljivo junaško držim. Prepričana sem, da moja moč izhaja tudi iz dopusta na Irskem, kjer sem si okrepila element voda.

Življenje: Priporočam v branje!

Zelo dobro knjigo sem prebrala v teh dneh. Napisala jo je Candace Bushnell, naslov pa je Peta Avenija 1. To žepno knjigo sem kupila v trenutku slabosti, saj sem napačno predvidevala, da bo vsebina zelo osladna ali polna newyorkškega nakladanja. Pa ni bilo tako hudo, samo malo. Knjigo vam priporočam zato, ker je pisateljica izredno tenkočutno, realistično in duhovito opisala sobivanje štirih generacij: predvojne, povojne, X (rojeni od 1960 do 1980) in Y (rojeni po 1980).

Ja, na koncu je happy end in vsak dobi, kar si zasluži.

Potovanje: Irska - hrana

V naslednjih dneh bomo "obdelali" Irsko in sicer po sklopih, da bo bolj zanimivo. Ja, ja, rožice in vrtovi tudi pridejo na vrsto!

Potovanje sva z možem začela v Dublinu, ostala 4 dni, potem pa se z avtomobilom odpravila na vzhod, JV, JZ in zahod ter končala v Dublinu. Potovanje je trajalo samo 12 dni, zato sva potovala bolj površno oz. si nisva ogledala "vseh" znamenitosti, ki jih priporočajo turistični vodiči.

Če bi že morala izpostaviti meni najljubše dele države, bi se odločila za Dublin (in okolico), polotok okrog mesteca Dingle ter zahod (Galway). Tako močno opevani JZ me ni prepričal, verjetno tudi zato, ker je bilo takrat premalo sonca. Galway je prijetno presenetil, se mu vidi, da je univerzitetno mesto.

Ko se vrnemo s potovanja, nas najprej povprašajo o vremenu in hrani v tej deželi. O vremenu v Irski ni potrebno izgubljati besed, ker je nestanovitno in nikoli ne veš, kaj te čaka. Vremenske napovedi so tako nezanesljive kot slovenske, zato je najbolje pogledati skozi okno in se pripraviti na vse. Letos je bilo izredno malo dežja, so povedali domačini. Imela sva samo eden zelo deževen dan (v Kilkennyju), in trirat nekaj ur pršenja.

Najti dobro hrano ni bil problem, večji problem so bile cene. V bistvu je vsa izvenpenzionska ponudba zelo draga. Malo pivo: od 4,5 do 5,5, EUR. Dnevna juha: od 4 do 5 EUR. Kepica sladoleda: od 1,2 do 3,5 EUR. Vstopnine: groza! Najdražje so večerje in takrat res zapoje denarnica. Uf, je bolelo, ko sva plačevala, vendar se mi ob gledanju irskih fotografij s hrano sprosti najmanj 1000 hormonov sreče.

Kosila in večerje so najcenejša, če vzameš meni. Porcije so izredno velike, zato bi jih res lahko zmanjšali in znižali cene. Poznajo t.i. earli bird menu - za zgodnje večerje (od 17. do 19. ure) nudijo še posebej ugodne cene.

Na Irskem je veliko Poljakov, ki so si hitro priskrbeli "svoje" trgovine. (Pst, če boste dobro pogledali, boste v izložbi opazili moj avtoportret.)

Kosilo v bližini mesteca Howth. Z vlakom sva se iz Dublina odpeljala do tega pristaniškega mesteca, potem obhodila del polotoka in se okrepčala v vaškem pubu. Sveža, odlična hrana, nimam pripomb.

Že prvi dan v Dublinu sem opazila dve restavraciji. Ena je bila v visokem pritličju, druga v kleti. Zakaj sta bili tako posebni?

"Višja" restavracija pred vhodom ni imela rož, samo dva grmička, ki sta poudarjala njeno asketskost.

Kletna restavracija pa si je dala duška in s pisanimi cvetličnimi zasaditvami opozorila nase. Ne vem, kateri je finančno boljše šlo, mize so bile zasedene pri obeh. S stališča feng shuija je vsaj "nižja" restavracija naredila zelo dobro potezo. Prostori pod nivojem terena so vedno yin in primerni samo za mirne dejavnosti, kar rstavracija nikakor ni. Lastniki so z močnimi barvami "yanginizirali" prostor pred restavracijo in si izboljšali izhodiščni položaj.

Ker ne pijem kave in pravega časa, sem bila v kavarnah vedno v zadregi, kaj naročiti. Sokovi so presladki, gaziranih pijač ne maram, vode sem popila dovolj. "Odkrila" sem metin čaj in ga celo potovanje z veseljem pila. V kavarnah lahko tudi jeste in velikokrat je bila hrana zelo dobra, vendar še vedno predraga.

Tudi na Irskem imajo protikadilski zakon, zato je takšen mini balkonček, v kavarni nad eno od glavnih nakupovalnih ulic, zelo dobrodošel. (Da se razumemo, jaz bi ukinila še te pepelnike in na njihovo mesto postavila rožice ...)

Dublinske ulice so se napolnile šele popoldne, dopoldne so bile bolj prazne.

Prevelika telesna teža je resen problem, ki ga ima veliko Ircev. Glede na ponudbo hrane v restavracijah, pubih in trgovinah se niti ne čudim. Kriza bo seveda še poslabšala (irske) prehranske navade, zato bo morala vlada organizirati še več kampanij.

Kosilo v Brayu, zelo znanem letoviškem mestecu JV od Dublina. Moj gurmanski nos naju je pripeljal v zelo zanimivo restavracijo. Strašno turistično (kot jih poznamo s hrvaške obale), vendar z dnevnimi meniji in zelo hitro postrežbo. Na fotografiji je dnevna juha, ki si jo lahko povsod po deželi brez skrbi privoščite. Jedla sem jih na približno desetih različnih mestih in vedno je bila sveža in okusna. Ponavadi skuhajo gomoljno zelenjavo, por ali buče in jih na koncu zmiksajo v gosto juho. Mljask. Zraven vedno dobite značilni irski "rjavi" kruh, ki je meni strašansko smrdel, ter maslo.

V brayški restavraciji so zelo dobro poskrbeli tudi za starostnike. Natakarica nama je povedala, da so porcije manjše in hrana "lažja".

Skoraj vsaka restavracija je imela na jedilnem listu Cesar Salad. Trikrat sem jo celo naročila, potem pa prenehala, saj je solata izgledala precej revno, če so z nje odstranili parmezan, majonezno polivko in slanino. Najslabšo sem dobila v pristaniškem mestu Waterford, ki je bil tudi drugače kulinarično-turistično razočaranje. Mimogrede: za irsko kulinarično meko velja mestece Kinsale na jugu države in tam sva res zelo dobro jedla.

Kavarna v Kilkennyju, ki bi lahko bila uspešna kjerkoli na svetu. Vsem čutom je bilo zadovoljeno, imeli so odlične slaščice, časopise, lep ambient, trgovino. Zanimivo je bilo to, da je bil vhod zelo neopazen, stopnice do prvega nadstrpja pa ozke. Kljub temu je bila kavarna polna obiskovalcev (predvsem domačinov -ha,ha).

V večini hotelov je potrebno zajtrk posebej plačati. Ker je zajtrk za naju zelo pomemben obrok, sva se včasih odločila za zajtrk v hotelu, drugič sva šla jest v kavarno, tretjič pa kar v trgovino. Bilo je v nedeljo, midva pa sva želela čim prej zapustuti Killarney in se odpeljati v naravo. V nekem mestecu sva zagledala odprto trgovino, ki je imela zelo velik izbor živil za zajtrk (od toplih do hladnih). Malo sva opazovala domačine, kaj naročajo, nato pa se odločila za sendvič z veliko zelenjave in puranjimi prsi.

Ob takšnem sendviču (nisem ga mogla pojesti do konca) je lažje načrtovati pot. Še posebej, če veš, da bo zopet oblačno in deževno.

Tudi v veleblagovnicah imajo kavarne/bistroje in to zelo dobre. Tale je v mestecu Dingle, ki je najbolj znano po delfinu Fungi. Živi prosto v morju in se že več kot deset let zelo rad kaže turistom. Če ga na organiziranem izletu ne vidite, vam vrnejo denar.

Ja, dobila sem "organic" metin čaj!

"Soup of the day" - tokrat z veliko paradižnika.

Fotografija, ki je nastala samo za mojega trenerja. Kot vidite, nisem bila v strašni dilemi, ali naj brownie sploh pojem.

Če bi bila ljubiteljica Guinnessa ali kakšnega drugega temnega piva, ne bi imela težav z naročanjem pijače. Fotografija je nastala med kosilom v enem od dražjih pubov; povabil naju je v Sloveniji živeči Britanec z irskimi koreninami, ki je bil v tem času slučajno na obisku pri očetu.

Včasih se na jedilniku dobi celo divji losos

In ocvrta piščančja prsa na irski način (= majhna, draga porcija)

Restavracij v Dublinu je veliko, zato morajo s svojim pročeljem poskrbeti za dobro vidnost

Veliko je restavracij z morskimi specialitetami, ki niso tradicionalna irska hrana. V vodičih sva celo prebrala, da naj ribe in morske sadeže ne jeva v kontinentalnem delu Irske. Tam je treba naročiti krompir in jagenčka.

Zajtrk v kavarni v Killarneyu. Prinesli so zelenjavno omleto, malo solate, porcijo pomfrija, toast, maslo in čas. Le kdo bo vse to pojedel? Omleta je bila še kar v redu, solata polita z jogurtovo polivko, čeprav sem povedala da ne jem mlečnih izdelkov, pomfri zanič, toast mrzel.

Za sladolednico Murphy´s sem izvedela v neki drugi kavarni, kjer so imeli njihovo knjigo z recepti. Sladoledni recepti so izgledali strašno perspektivno, zato sem se zelo razveselila, ko sem v Killarneyu zagledala njihovo prodajalno. Nato je sledilo razočaranje. Najprej zaradi cene, saj so zahtevali 3,5 EUR za kepico sladoleda!!! Z Dominikom sva si eno bratsko razdelila. Potem sva bila razočarana zaradi okusa sladoleda. A to je to? Čisti nateg!

Irski pubi se trudijo, da bi nadaljevali s tradicijo. Uspeva jim predvsem pri pitju alkohola, pa tudi pri irski glasbi. Na kulinaričnem področju počasi izgubljajo bitko.

V knjigarni v Galwayu so bile kuharske knjige razporejena tako, kot se spodobi: na zgornji polici Jamie Oliver, pod njim Gordon Ramsay. Koliko knjig sta že izdala!

Kosilo v Galwayu. Ker je Galway univerzitetno mesto, so bile cene v restavracijah, malo izven turističnega dela mesta, dokaj sprejemljive. Fotografijo sem naredila še iz enega razloga: pri glavni jedi so trikrat uporabili krompir (za polnjeno jagnječje stegno, kot prilogo k mesu in pire k zelenjavi).

Zadnje kosilo pred odhodom domov, ki je bilo meni najljubše. V južnem delu Dublina sva našla fantastičen bistro, kjer sva si lahko izbrala solato po izbiri, dodala meso ali prilogo. Sveže, dobro, privlačno za oko.

Vredno obiska, če boste v Dublinu želeli dobro in zdravo jesti: McCabes Deli, 4 Tara Street, Dublin 2, South Dublin City Centre

Tako, dovolj ste se najedli! Naslednja tema v irskem potopisu pa bo izredno zanimivi japonski vrt. Čisto me je očaral, upam, da vam ga bom znala predstaviti na pravi način.