Moj čas je v zadnjih dneh tekel zelo smrkavo, saj sem bila bolna. Najprej vročina in boleči sklepi, zdaj zamašeni nos in težka glava. Danes sem za nekaj ur prišla v službo, saj v majhni firmi delo počaka.
Zelo verjetno sem se bakterij nalezla od svojega dragega, ki je smrkal prejšnji teden. Ne, nikakor se nisem prehladila v petek popoldne, ko sem delala na vrtu. Bilo mi je prijetno toplo, no, mogoče je proti koncu dneva zapihal bolj mrzel veter, jaz pa sem bila še prepotena ...
Kakorkoli že, vrt sem spravila v red in komaj čakam, da se začne pomlad. Trava je, kot vsako leto, v obupnem stanju, druge stvari pa so še kar v redu. V loncih poganjajo že prvi tulipani in podobni "čebularji". Kot vsako leto, sem tudi letos pozabila, kakšne barve tulipanov sem posadila. Ne, etiket si nisem shranila in si jih tudi ne bom, saj je prav lepo sedeti na sončni terasi in uganjevati, kakšne barve bo tulipan, ki kuka iz sklede.
Prejšnji teden sem prvič videla ata kosa skupaj z njegovo samičko. Ni nujno, da je tista od lani, vendar je zelo verjetno "lanska", saj je zelo plašna in previdna. Najprej ju sploh nisem opazila, potem pa se iz kota atrija zaslišala tiho čivkanje v čudnih frekvencah. Ata, pardon, sedaj je še samo mačo kos, se je v skrivni govorici pogovarjal s kosovko. Mislim, da ji je govoril nežne besede o debelih in slastnih črvih, ki jo čakajo v njuni skupni sezoni. Pokazal ji je skrivališče z jabolkami, kamor mu jih "nekdo" nosi.
Mislim, da jo je najbolj prepričalo nedotaknjeno gnezdo iz lanske sezone in luksuzno kopališče. Ptičji bazenček sem namreč umila in ga napolnila s čisto vodo, kar je gospa kosovka takoj izkoristila. Še nikoli nisem videla ptiča, ki bi se tako dolgo in temeljito kopal.
S seksom ne bo še nič, ker je premrzlo. Zdaj nas najprej čaka nekaj tednov ptičjega dretja (preganjanje konkurentov z njegovega območja), nato petja (en dan pred parjenjem) in šele nato pridejo na vrsto jajca. Takrat bo pa res pomlad!
