Murgle: Kosji mladički - ali samo eden?

Očitno imamo samo enega mladička, se še pa išče prostovoljec, ki bi splezal po lestvici do gnezda in pokukal vanj. Ko kosja starša namreč priletita do gnezda, se dvigne samo ena glavica. Očitno tudi pri kosih ni zanimanja za več otrok, ali pa sta starša previdna, ker je suša in s tem malo hrane.

Edinček seveda zelo hitro rase (poznam iz gnezda v Šiški), danes sem videla, da dobiva tudi rozine. Ata kos mu prinese majhne košček direktno v kljunček. Sonja (naša študentka) je že pripomnila, da bo mali dobil diabetes in da vzgajamo novega pacienta ...

Včeraj sem šla k Ruth iskat enoletnice, tako da je pod gnezdom zelo živahno. Ja, kosje gnezdo in enoletnice sobivajo pod pokrito stekleno teraso v popolni simbiozi. Ko sem popoldne obrezovala grmičke, sem se neznansko zabaval. Ves čas mi je okrog glave letal eden od kosjih staršev. Ata kos je vedno prišel s kljunom polnim črvov (zdaj so že malo večji) in svoji ženkici dajal signale, naj naredi prostor.

In se je zgodilo, da je z malico v kljunu priletel na ograjo, samičke pa ni bilo v gnezdu. Nekaj časa je čakal in se "skrival" pred mano. Potem je poklical ženo z glasnim cicido (mimogrede, karikaturist Božo Kos je živel nekaj hiš od nas) in ugotovil, da se kopa. Kosovka se ni dala motiti in se je temeljito zmočila.

Mož jo je še naprej klical, ves čas s črvom v kljunu, ona pa mu je po eni minuti naveličana odgovorila, da nas sam nahrani mladiča in neha težiti. Kos je še nekaj sekund razmišljal, potem pa le poletel proti gnezdu in mladičku dal hrano. Kosovka si je vzela čas za kopel in sušenje, ata kos je bil ponosen, ker je sam nahranil svojega otroka, jaz pa sem se še naprej zabavala ob kosjih dogodivščinah.

 Ko tole pišem, oba skačeta po vrtu in iščeta črve, vmes smo s skupnimi močmi (kosa sta se skrila, jaz pa plosknila z rokami) prepodili ogromno vrano. Jutri je nov dan za delo (ko bo najbolj vroče me čakajo računi) in vrtnarjenje. Še to: Dominik se mi je strašno zameril, ker s tržnice ni prinesel češenj. Ne za nas, za kose! Kilogram stane samo 24 evrov ...

Murgle: Zopet imamo mladičke

Najnovejša novica iz Murgel: v kosjem gnezdu so se izlegli prvi mladički. Optimistično predvidevam, da sta še dve jajci celi, dva lačna kljunčka pa željno čakata na črve in gosenice. Moram pohvaliti ata kosa - tako pridno nabira hrano in jo nosi mladičem, da bi lahko postal velik vzgled vsem mladim očkom.

Zanimivo je, da oba z mamo kosovko prinašata samo majhne in tanke črve, ki jih pri gnezdu v kljunu "zmeljeta" in s kašo nahranita mladičke. Študentka Sonja je imela danes pomembno nalogo in sicer je morala iti kupit novo zalogo rozin in orehovih jedrc. Kosoma sem že nastavila posladke in ko to pišem, se eden od staršev že gosti (vidim samo rep, ki kuka izza grma, zato ne morem določiti spola).

Tako trenutno izgleda v gnezdu - fotografija je sicer iz šišenskega gnezda, ko smo na balkonu imeli kosjega mladiča. Iz ostalih treh jajc se niso izvalili mladiči.

Kot sem že napisala, sva z možem pred gnezdo napela mrežo in pustila manjšo odprtino za dostop. Zaenkrat je glede vran vse mirno, zato vsi upamo, da nam bo uspelo ohraniti mladiče.

So pa kosi res pogumni ptiči - gnezdijo nad Dominikovo ordinacijo, kjer se ves dan slišijo različni glasovi, telefon zvoni, jaz zalivam rožice, mož kosi travo ...

Življenje: Na obhajilu v Karlsruhu

Dominik je boter dvema nečakoma, zato je pogosto v Karlsruhu. Eden je v nedeljo imel obhajilo, drugi je bil z bratom na počitnicah v Ljubljani, zato smo združili oboje in se odpeljali v Nemčijo. Vedno znova me navduši, kako otrokom prijazno je obhajilo, od izbora pesmi, do pridige.

Kosilo smo imeli na terasi; ni bilo nažiranja s hrano, vendar nihče ni bil lačen. Naredila sem nekaj zelo dobrih fotografij, saj sem sorodnikom obljubila, da jih ne bom objavila v blogu (drugače mi ne bi sproščeno pozirali). Nekaj sem jih vseeno objavila, zato boste poleg rožic videli tudi obraze ...

Miza za otroke (19-letni nečak se je ves čas pritoževal, ker je moral sedeti s "ta malimi") 

 Moja tašča je prišla z več kot 30 let starimi čevlji. Vsi smo bili navdušeni nad njenim izborom!

Za glavno jed smo jedli ribjo enolončnico, ki nas je vse navdušila, razen nekaterih otrok, ki so dobili zelenjavno varianto. 

Posladek: sladice brez glutena in z zelo malo sladkorja. Mljask!