Zdravje: Pomanjkanje železa

Preden ukrepamo, moramo dobro spoznati sovražnika. V mojem primeru je to pomanjkanje železa. Mislim, da sem ga imela premalo že v puberteti, zanesljivo pa med študijem.

Največji problem pri pomanjkanju železa je še vedno diagnostika. Na forumu Zdravilstvo, pa tudi v ordinaciji, (predvsem) ženske sprašujejo, kaj naj naredijo, če imajo "prenizko železo". Na žalost ta podatek v laboratorijskem izvidu nič ne pove, samo to, koliko železa kroži v krvi. Zato moramo določiti tudi feritin, ki nam pove, kolikšna je zaloga železa v telesu.

Moški ponavadi nimajo težav z železom, ker jedo več mesa, pa tudi menstruacije nimajo. Ženske največ železa izgubimo z menstruacijo 0,5-0,7 mg/dan, z blatom, urinom in znojem izgubimo 0,5-1,0 mg/dan. Več železa potrebujemo med rastjo (0,6 mg/dan) in nosečnostjo (1-2 mg/dan). Kritični dejavniki za pomanjkanje železa so: močna menstruacija ali drugo krvavenje (hemeroidi), močno in pogosto znojenje, nosečnost.

Uradne mejne vrednosti za feritin so 30-150 mikrogramov/L, v Sloveniji celo 10-120 mikrogramov/L za ženske in 20-300 mikrogramov/L za moške. V alternativni medicini pa "zahtevajo" za ženske najmanj 50-70, za moške najmanj 100 mikrogramov/L.

Moje izkušnje

Da mi primanjkuje železa, sem opazila sama, saj se je moja fizična moč in utrujenost po menstruaciji drastično poslabšala. Najopazneje je bilo na treningih: moč pri izvajanju vaj ni pešala postopoma, ampak so mišice popustile nenadoma. Ni bilo "tresljajev" mišic, ki bi nakazovali popuščanje. Naredila sem deset ponovitev, pri enajsti pa so bile mišice popolnoma brez moči.

Laboratorijski testi so potrdili pomanjkanje železa. Mislim, da so bile vrednosti okrog 15, kar je seveda odločno prenizko. Tablete z železom niti nisem želela jemati, ker vem, da ne pomagajo veliko, imajo pa nezaželjene stranske učinke, kot je napihnjenost in zaprtje. Raje sem se odločila za "terapijo" s hrano, zato sem jedla več mesa in jetrc. Redno sem jemala kolodine minerale. Malo je pomagalo, vendar ne veliko. Pri naslednjem laboratorijskem testu sem imela 20 mikrogramov/L feritina, kar se je pa bolj malo poznalo pri vsakdanjem življenju in treningih.

Infuzije železa

Moj mož ugotovil, da telo z železom najbolje napolnijo infuzije, ampak z "nenevarnim" železom, kjer ne more priti do alergičnih reakcij. Do težav lahko tudi pride, če zdravnik (ali medicinska sestra) ne zadene žile in preparat z železom pride v tkivo. Železo tkivo dobesedno razžre, poškodujejo se živci, tkivo postane boleče. Zato zdravniki neradi dajejo infuzije. Če že, najprej vbrizgajo nekaj fiziološke raztopine in tako preverijo, ali so res "v žili".

Seveda je moj dragi mož našel preparat, ki nima teh stranskih učinkov in akcija se je lahko začela. Pri prvi infuziji sem dobila samo polovico predpisane doze, zato nisem opazila velikih sprememb. Mogoče to, da se mi je dva dni po infuziji povečal apetiti, vendar bi to lahko pripisali PMS. Po drugi infuziji, ko sem dobila večjo dozo, so bile spremembe večje:

- zopet se mi je povečal apetit, vendar samo za nekaj dni;
- po štirih dneh sem opazila, da sem dosti močnejša, tako psihično, kot fizično;
- na treningih moč postopoma popušča, lahko naredim več vaj s težjimi utežmi;
- zvečer sem manj utrujena;
- potrebujem manj spanjca.

Očitno je po infuziji potrebno približno štiri dni, da telo tvori rdeča krvna telesa in se opazi učinek. Po tej izkušnji sem seveda prepričana, da so infuzije edina prava rešitev pri pomanjkanju železa, vendar s pravim preparatom.

Po tretji infuziji (v žilo mi je naenkrat steklo za 80 EUR železa) se odlično počutim. Spremembe so tako opazne, da ne morem verjeti. Zvečer sem dosti manj utrujena, čez dan več zmorem. Si te pozitivne spremembe samo domišljam, ali jih bodo laboratorijski rezultati potrdili?

P.S.
Ste opazili, da sem ves čas govorila o pomanjkanju železa, ne pa o anemiji ali slabokrvnosti? Lahko nam namreč primanjkuje železa, pa nismo slabokrvni.