Zdravje: Kako si izmerimo zakisanost

Današnja tema je zelo poučna, zato jo skrbno preberite. Zaradi zakisanosti nastane večina civilizacijskih bolezni, ki bi jih seveda lahko preprečili, če ne bi bili zakisani. Še preden začnemo z programom razkisanja, si izmerimo zakisanost. Tako vemo, kakšno je izhodiščno stanje, se sami prepričamo, kako močno smo zakisani in spremljamo napredek, ko že razkisamo.

Obstaja nekaj načinov za merjenje, ki pa imajo vsi svoje pomanjkljivosti. Nekateri dajo neuporabne rezultate (na primer pH urina na laboratorijskem izvidu ali merjenje sline), drugi so komplicirani in dražji (na primer Beta test).

Srednja pot je merjenje pH urina s posebnimi indikatorji. To je hitra, še kar zanesljiva in poceni metoda. Zakaj ni zelo zanesljiva? Ker merimo samo z urinom izločene kisline. Če ledvice ne delujejo dobro, moj mož to imenuje blokada ledvic, potem se ne bodo izločile vse kisline, kot bi se pri zdravih ledvicah.

Tisti, ki imajo blokado ledvic, bodo lahko dobili vrednosti, ki bodo večinoma v bazičnem predelu (torej nad 7 pH). To pa ne pomeni, da niso zakisani, ampak, da imajo težave z ledvicami. Na popačene rezultate pri merjenju vplivajo prehranska dopolnila in zdravila. Če je le možno, med merjenjem ne jemljemo prehranskih dopolnil in samo nujna zdravila. Na nedovoljenem seznamu je tudi zeljnica (vzpodbuja intracelularno razkisanje in naredi urin zelo kisel) in probiotični mikroorganizmi Agenki, ki zaradi desnosučnih mlečnih kislin prav tako pomagajo razkisati (in naredijo urin "umetno" kisel, bolj, kakor je).

Merimo si tri dni, od jutra do večera, vedno ko gremo na stranišče. Tako dobimo tri dnevne profile za gibanje pH urina. Posamezne vrednosti nič ne povedo in so popolnoma neuporabne za ugotavljanje zakisanja. Prav tako merjenje sline; če bi želeli kolikor tolikor uporaben rezultat, ne bi smeli 18 ur ničesar jesti in piti.

Iz snopiča odtrgamo en listek in ga za sekundo ali dve podržimo pod curkom urina. Takoj se bo obarval. Primerjamo barvo indikatorja z barvno skalo na platnicah snopiča in odčitamo pH vrednost. Vrednosti vnašamo v diagram, s tem, da upoštevamo tudi čas merjenja. Tabelo si lahko shranite in natisnete na tej strani.

Pozor! Vsak dan potrebujemo 6 do 8 merjenj, zato pijte več vode, če ponavadi ne greste tako pogosto na stranišče. In obdržite to dobro navado pitja vode tudi v naprej, saj telo potrebuje vodo za razstrupljanje.

Snopič s 100 indikatorskih lističev; za eno tridnevno merjenje porabimo 20 do 25 lističev.

Po treh dneh dobimo tri krivulje, ki jih moramo pravilno interpretirati. Idealno zdrav človek bi imel jutranji urin okrog 6,5 pH in vrednosti bi "skakale" okrog pH 7. Zelo zakisani dobijo bolj ali manj konstantne vrednosti okrog pH 5,5 in nas večkrat pokličejo, če so indikatorji zanič, ker se vedno obarvajo samo z eno barvo. Pri blokadi ledvic so vrednosti večinoma nad pH 7 (bazične), lahko so takšne samo vrednosti jutranjega urina.

Če z rezultati merjenja samo občasno pokukamo preko 7 pH in je večina vrednosti v kislem območju, smo zelo zakisani. Če je vsaj 50% vrednosti čez 7 pH, smo "normalno" zakisani. O tem, kako uspešno in hitro (ne, to ne gre) razkisati telo, pa v naslednjem prispevku.

P.S.
Indikatorji ali lakmusov papir?
Naši dobavitelji so nam povedali, da je lakmusov papir tisti indikator, ki pokaže samo ja/ne (modro/rdeče, bazično/kislo). Indikator pa je listič s katerim lahko izmerim več vrednosti oziroma se lahko različno obarva. Za merjenje urina so uporabni samo indikatorji, ki imajo tudi vmesne decimalne vrednosti (na primer 6,3 in 6,7 pH).