Deževno sobotno dopoldne je, zato malo pospravljam, perem perilo, sortiram - in berem časopise na internetu. Odkar sem prenehala gledati poročila in druge politične oddaje, je moje življenje dosti lepše. Kar me zanima, si preberem na internetu ali teletekstu. A, pravkar me je prešinilo, da je to zelo dobro proaktivno vedenje, kot smo se ga učili na seminarju samozavesti: ukvarjam se s tistim na kar imam največji vpliv.
Članke Mira Cerarja zelo rada berem, ker je v njegovih besedili vedno nekaj melanholije. Kaj morem, pač "padam" na takšna besedila. V članku "Podobe naše (de)generacije", ki sem ga našla na www.dnevnik.si, sem prebrala tole in se zelo razburila - čisto napačno proaktivno vedenje, vem, ampak takšne zadeve me res pogrejejo.
Ne vem, kako bi reagirala na njegovem mestu, verjetno bi opazila, da je s policistko nekaj narobe, ampak bi šele dosti kasneje pogruntala, kaj me moti. Miro Cerar bi pa moral takoj reagirati in policistko opozoriti na neprimerno vedenje.
V članku sicer najprej omenja štiri poslance PS, ki so jih fotografirali z nogami na mizi. Ne, ne bom se razburjala, kakšni nevzgojeni in arogantni tipi sedijo v parlamentu ... Bom zelo proaktivna ....
"Toda naj končam z neko drugo podobo. Resnično. Ne iz medijev. Podobo, ki me je vznejevoljila mnogo bolj od omenjene podobe veselih (ali nadutih) politikov. Ko sem namreč pred nekaj dnevi hodil mimo stavbe, v kateri ima sedež naša vlada, sem pred stavbo opazil policistko. Moram priznati, da sem se celo ustavil in dvakrat preveril, ali vidim prav (bil sem namreč na nasprotni strani ulice). Policistka je bila v svoji uradni uniformi s hrbtom delno prislonjena na steno stavbe, s pokrčenim kolenom ene noge, s prižgano cigareto v roki in s steklenico pijače, ki jo je odložila na zunanjo okensko polico. Naj ponovim: policistka je kot kaka sproščena mladenka v policijski uniformi slonela na omenjeni stavbi (celo s čevljem uprtim v steno), imela ob sebi steklenico pijače ter mirno in sproščeno kadila cigareto.
Priznam, da sem kriv. Ker sem molčal. Ker nisem stopil tja in jo vprašal, ali je policistka ali zamaskirani državljan. Morda res ni bila policistka. Toda potem bi jo morali varnostniki iz (bližine) vladne palače nemudoma odstraniti in zoper njo podati ustrezno prijavo oziroma ovadbo. Seveda pa bi jo morali tudi kot policistko nemudoma opozoriti, da takoj preneha z nedostojnim obnašanjem, in jo prijaviti nadrejenemu. Ne vem, kaj se je dogajalo po mojem odhodu. Vsaj tisti dve minuti sem v tej podobi sproščene policistke (u)videl, da smo padli še mnogo globlje, kot si predstavljamo ali si upamo priznati. Če namreč v kaki nedostojni in poklicu neprimerni drži opazim razvajence, ki so si zaradi prilizovanja temu ali onemu gospodarju priborili položaj ministra, direktorja ali pomembnega bančnika, potem vem, da je za Slovenijo še upanje. Kajti ti razvajenci so v resnici le mali ljudje, ki jih bodo prej ali slej na visokih položajih zamenjali boljši. Toda ko vidim v tako obup(a)nem stanju policista, mi postane jasno, da so v Sloveniji ponižanje, apatija in celo degeneracija posegli že tudi v tiste družbene pore, na katerih ta družba v resnici stoji. Zato lahko le javno apeliram na vodstvo policije in policiste, da se uprejo takšnim pojavom in nam s (samo)disciplino in poklicnim dostojanstvom pomagajo ohraniti upanje v boljšo prihodnost."
Me prav zanima, kako dolgo bo trajalo, da si bomo vsi priznali, da je permisivna vzgoja največja škoda za slovenski narod.
sobota, 23. november 2013
sreda, 20. november 2013
Svinjski november
Se v tem mesecu počutite kot pujs? Se v tem mesecu obnašate kot pujs? Nič ne skrbite, vse je v redu, v mesecu novembru namreč vlada svinja, ki je v kitajski astrologiji zelo cenjena žival.
Ko je Buda k sebi poklical živali, je sicer pritekla zadnja (prva je bila podjetna in preračunljiva podgana), vendar ima poleg lenobe tudi druge lepe lastnosti.
Prašič je odkritosrčen, družaben, marljiv, radodaren, pripravljen pomagati in lahko zelo skromno živi. Je radoveden in rad se uči. Njegova vrlina je optimizem in vera v ljudi (da vidi njihove lepe plati).
Največ problemov prašiču povzroča njegov užitkarski duh; če se jim pri pijači in jedači (pa še čem) pridružijo drugi, je zelo srečen. Ni tekmovalen, vendar zadovoljivo poskrbi za svoje denarne zadeve. Velikokrat mu pri tem pomagajo srečna naključja ali ljudje, ki se naenkrat pojavijo in rešijo iz zagate.
Seveda dobrodušen prašič ni agresiven in napadalen, razen v skrajnih situacijah. Za odločitve si vzame čas in pri prijateljih si najprej priskrbi dodatne informacije. Lahko so zelo zgovorni in klepetavi. Prašiču je zelo pomembno, kaj si o njem mislijo drugi, zato zelo pazi na svoj ugled. Najbolj srečen je ob dobri jedači in pijači, če lahko uživa v obilju in luksuzu, toliko bolje.
Prašičeve negativne lastnosti so: naivnost, materializem, površnost, svojeglavost, lahkovernost in lenoba.
Če ste torej opazili, da ste v novembru preveč leni, preveč jeste - zato dobivate mehko salo na nezaželenih mestih - in se predajate drugim užitkom, se ne sekirajte preveč. Ko bo v začetku decembra zavladala podjetna podgana, bo bolje. Ali pa ne?
Ko je Buda k sebi poklical živali, je sicer pritekla zadnja (prva je bila podjetna in preračunljiva podgana), vendar ima poleg lenobe tudi druge lepe lastnosti.
Prašič je odkritosrčen, družaben, marljiv, radodaren, pripravljen pomagati in lahko zelo skromno živi. Je radoveden in rad se uči. Njegova vrlina je optimizem in vera v ljudi (da vidi njihove lepe plati).
Največ problemov prašiču povzroča njegov užitkarski duh; če se jim pri pijači in jedači (pa še čem) pridružijo drugi, je zelo srečen. Ni tekmovalen, vendar zadovoljivo poskrbi za svoje denarne zadeve. Velikokrat mu pri tem pomagajo srečna naključja ali ljudje, ki se naenkrat pojavijo in rešijo iz zagate.
Seveda dobrodušen prašič ni agresiven in napadalen, razen v skrajnih situacijah. Za odločitve si vzame čas in pri prijateljih si najprej priskrbi dodatne informacije. Lahko so zelo zgovorni in klepetavi. Prašiču je zelo pomembno, kaj si o njem mislijo drugi, zato zelo pazi na svoj ugled. Najbolj srečen je ob dobri jedači in pijači, če lahko uživa v obilju in luksuzu, toliko bolje.
Prašičeve negativne lastnosti so: naivnost, materializem, površnost, svojeglavost, lahkovernost in lenoba.
Če ste torej opazili, da ste v novembru preveč leni, preveč jeste - zato dobivate mehko salo na nezaželenih mestih - in se predajate drugim užitkom, se ne sekirajte preveč. Ko bo v začetku decembra zavladala podjetna podgana, bo bolje. Ali pa ne?
torek, 19. november 2013
Kaj lahko partnerju damo?
Včeraj sem bila v CD na tretjem pogovoru s Šimlešo in Milivojevićem o zablodah v ljubezni. Ne, tokrat si nisem delala zapiskov, zato ne bo izčrpnega poročila ...
Milivojević je imel rahel samoljuben izpad, kar me je še bolj utrdilo v prepričanju, da ga ne maram preveč. Šimleša pa je v svojem klasičnem stilu govoril o svojih pogledih na zablode. Trije mušketirji na odru se tokrat niso dobro harmonizirali/umerili, kar je škoda. Gnilo jajce je bil Milivojević.
Kot sem že zadnjič napisala, si lahko večino izjavljenega v miru preberemo v njunih knjigah. Zopet je bilo govora o iskrenosti, kako je potrebna že na samem začetku spoznavanja potencialnega partnerja. Da je potrebno tudi pri ljubezni uporabljati možgane in pravilno oceniti, ali je partner primeren za nas. Sklepanje kompromisov je potrebno, ampak ne kompromisarstvo, ko sklepamo kompromise, ki nam škodujemo.
Razumeti moramo, da nam partner ni dolžan vedno izpolniti vseh želja, da nas ima pravico zavrniti, vendar mora biti negativnih odgovorov dosti manj, kot pa pozitivnih. V zvezi ne smemo samo dajati, ampak imamo vso pravico tudi dobivati.
Šimleša nam je na koncu svetoval, da naj dobro razmislimo, kaj lahko partnerju damo. Včasih si v glavi naredimo seznam lastnosti (veščine), ki bi jih moral imeti partner, a ne preverimo, ali smo mi kompatibilni s temi lastnostmi. Ali mi te lastnosti sploh potrebujemo. Sama sem že večkrat spraševala svoje prijatelje, kaj mislijo, da lahko partnerju dajo. Nobeden ni znal takoj povedati odgovora. Še posebej moški prvo pomislijo na materialno plat odnosa, nato na seksualne spretnosti, potem pa je z idejami že konec.
Res, kaj lahko damo partnerju? Danes sem v fitnesu s tem vprašanjem mučila oba trenerja in zelo sem radovedna, kaj mi bosta v petek odgovorila. Vi že poznate odgovor?
Milivojević je imel rahel samoljuben izpad, kar me je še bolj utrdilo v prepričanju, da ga ne maram preveč. Šimleša pa je v svojem klasičnem stilu govoril o svojih pogledih na zablode. Trije mušketirji na odru se tokrat niso dobro harmonizirali/umerili, kar je škoda. Gnilo jajce je bil Milivojević.
Kot sem že zadnjič napisala, si lahko večino izjavljenega v miru preberemo v njunih knjigah. Zopet je bilo govora o iskrenosti, kako je potrebna že na samem začetku spoznavanja potencialnega partnerja. Da je potrebno tudi pri ljubezni uporabljati možgane in pravilno oceniti, ali je partner primeren za nas. Sklepanje kompromisov je potrebno, ampak ne kompromisarstvo, ko sklepamo kompromise, ki nam škodujemo.
Razumeti moramo, da nam partner ni dolžan vedno izpolniti vseh želja, da nas ima pravico zavrniti, vendar mora biti negativnih odgovorov dosti manj, kot pa pozitivnih. V zvezi ne smemo samo dajati, ampak imamo vso pravico tudi dobivati.
Svoji dragi lahko dam ... VSE!
Šimleša nam je na koncu svetoval, da naj dobro razmislimo, kaj lahko partnerju damo. Včasih si v glavi naredimo seznam lastnosti (veščine), ki bi jih moral imeti partner, a ne preverimo, ali smo mi kompatibilni s temi lastnostmi. Ali mi te lastnosti sploh potrebujemo. Sama sem že večkrat spraševala svoje prijatelje, kaj mislijo, da lahko partnerju dajo. Nobeden ni znal takoj povedati odgovora. Še posebej moški prvo pomislijo na materialno plat odnosa, nato na seksualne spretnosti, potem pa je z idejami že konec.
Res, kaj lahko damo partnerju? Danes sem v fitnesu s tem vprašanjem mučila oba trenerja in zelo sem radovedna, kaj mi bosta v petek odgovorila. Vi že poznate odgovor?
ponedeljek, 18. november 2013
Kako do dobrih hlačnih nogavic
Prejšnji teden sem ugotovila, da imam v omari same nogavice z 20 DEN, torej pretanke za tako nizke temperature. Poleg tega se, preverjeno, 20 DEN zelo hitro raztrgajo, ko jih nosim pod hlačami. Nekatere moje prijateljice celo zimo ne nosijo hlačnih nogavic, jaz pa jih jeseni dokaj hitro oblečem, čeprav nerada. Nič ni hujšega, kot če te zebe v stopala (ko sedim za pisalno mizo) ali bedra (ko se vozim na kolesu).
Nimam pojma, kako moški zdržijo brez nogavic. Je tista malo večja količina dlak dovolj, da jih pozimi ne zebe???
Dan kasneje sem se čisto slučajno znašla v Müllerju in pogledala ponudbo nogavic. Stala sem pred regalom s približno desetimi različnimi znamkami nogavic s 40 DEN. Katere naj kupim? Če bi na polici bile tri, bi se lažje in hitreje odločila - ta fenomen poznamo iz vedenjske ekonomije.
Na koncu sem se odločila za meni bolj znani blagovni znamki Kunert in Hudson. Nisem jih takoj preizkusila, ker še ni bilo tako mrzlo. Medtem je prišla revija VIP, kjer so ravno testirali hlačne nogavice. Sicer 20 DEN, ampak vseeno je test uporaben tudi za nakup debelejših nogavic.
Zmagale so nogavice Kunert Mystique 20. Če primerjam debelejše nogavice te znamke, se strinjam z VIP oceno: so zelo raztegljive, malo se obrabijo in zelo so udobne. Kupila sem številko III, ampak bi lahko zaradi izredne raztegljivosti manjšo.
Nogavice Hudson me pri nošenju niso tako navdušile; v testu jih tudi niso obravnavali. Imajo nižji pas, kar je za nekatere ženske zelo pomembno. So pa manj raztegljive (elastične) in obraba je večja. Cena obeh nogavic je podobna (8 do 9 EUR).
V VIP testu so zelo dobro ocenili nogavice Fiore Alani 20, vendar so dobile izredno negativno oceno za elektrostatičnost. Tudi mene jezi, če so nogavice naelektrene. Naslednjič bom poiskala še nogavice Sisi Style, ki so jih na testu tudi pohvalil, so pa polovico cenejše od nogavic Kunert.
Včasih so takšni testi zelo neuporabni, pristranski in celo škodljivi. Pri nogavicah pa zelo dobrodošli, saj lahko z nakupov dobrih nogavic veliko prihranimo. Če kje velja rek "manj je več", potem je to pri nogavicah. O tem sem že pisala v Vsaka ženska si zasluži dobre hlačne nogavice.
Nimam pojma, kako moški zdržijo brez nogavic. Je tista malo večja količina dlak dovolj, da jih pozimi ne zebe???
Dan kasneje sem se čisto slučajno znašla v Müllerju in pogledala ponudbo nogavic. Stala sem pred regalom s približno desetimi različnimi znamkami nogavic s 40 DEN. Katere naj kupim? Če bi na polici bile tri, bi se lažje in hitreje odločila - ta fenomen poznamo iz vedenjske ekonomije.
Na koncu sem se odločila za meni bolj znani blagovni znamki Kunert in Hudson. Nisem jih takoj preizkusila, ker še ni bilo tako mrzlo. Medtem je prišla revija VIP, kjer so ravno testirali hlačne nogavice. Sicer 20 DEN, ampak vseeno je test uporaben tudi za nakup debelejših nogavic.
Zmagale so nogavice Kunert Mystique 20. Če primerjam debelejše nogavice te znamke, se strinjam z VIP oceno: so zelo raztegljive, malo se obrabijo in zelo so udobne. Kupila sem številko III, ampak bi lahko zaradi izredne raztegljivosti manjšo.
Nogavice Hudson me pri nošenju niso tako navdušile; v testu jih tudi niso obravnavali. Imajo nižji pas, kar je za nekatere ženske zelo pomembno. So pa manj raztegljive (elastične) in obraba je večja. Cena obeh nogavic je podobna (8 do 9 EUR).
V VIP testu so zelo dobro ocenili nogavice Fiore Alani 20, vendar so dobile izredno negativno oceno za elektrostatičnost. Tudi mene jezi, če so nogavice naelektrene. Naslednjič bom poiskala še nogavice Sisi Style, ki so jih na testu tudi pohvalil, so pa polovico cenejše od nogavic Kunert.
Včasih so takšni testi zelo neuporabni, pristranski in celo škodljivi. Pri nogavicah pa zelo dobrodošli, saj lahko z nakupov dobrih nogavic veliko prihranimo. Če kje velja rek "manj je več", potem je to pri nogavicah. O tem sem že pisala v Vsaka ženska si zasluži dobre hlačne nogavice.