Kaj lahko partnerju damo?

Včeraj sem bila v CD na tretjem pogovoru s Šimlešo in Milivojevićem o zablodah v ljubezni. Ne, tokrat si nisem delala zapiskov, zato ne bo izčrpnega poročila ...

Milivojević je imel rahel samoljuben izpad, kar me je še bolj utrdilo v prepričanju, da ga ne maram preveč. Šimleša pa je v svojem klasičnem stilu govoril o svojih pogledih na zablode. Trije mušketirji na odru se tokrat niso dobro harmonizirali/umerili, kar je škoda. Gnilo jajce je bil Milivojević.

Kot sem že zadnjič napisala, si lahko večino izjavljenega v miru preberemo v njunih knjigah. Zopet je bilo govora o iskrenosti, kako je potrebna že na samem začetku spoznavanja potencialnega partnerja. Da je potrebno tudi pri ljubezni uporabljati možgane in pravilno oceniti, ali je partner primeren za nas. Sklepanje kompromisov je potrebno, ampak ne kompromisarstvo, ko sklepamo kompromise, ki nam škodujemo.

Razumeti moramo, da nam partner ni dolžan vedno izpolniti vseh želja, da nas ima pravico zavrniti, vendar mora biti negativnih odgovorov dosti manj, kot pa pozitivnih. V zvezi ne smemo samo dajati, ampak imamo vso pravico tudi dobivati.

Svoji dragi lahko dam ... VSE!

Šimleša nam je na koncu svetoval, da naj dobro razmislimo, kaj lahko partnerju damo. Včasih si v glavi naredimo seznam lastnosti (veščine), ki bi jih moral imeti partner, a ne preverimo, ali smo mi kompatibilni s temi lastnostmi. Ali mi te lastnosti sploh potrebujemo. Sama sem že večkrat spraševala svoje prijatelje, kaj mislijo, da lahko partnerju dajo. Nobeden ni znal takoj povedati odgovora. Še posebej moški prvo pomislijo na materialno plat odnosa, nato na seksualne spretnosti, potem pa je z idejami že konec.

Res, kaj lahko damo partnerju? Danes sem v fitnesu s tem vprašanjem mučila oba trenerja in zelo sem radovedna, kaj mi bosta v petek odgovorila. Vi že poznate odgovor?