Novo leto, nova služba?

Skoraj bi na lastnem blogu pozabila objaviti naš razpis za novega sodelavca. Iščete novo službo, ali pa poznate nekoga, ki izpolnjuje razpisne pogoje? Iščemo vodjo nabave v spletni trgovini Avita. Če na kratko povzame najpomembnejše pogoje: oseba mora biti prijazna, inteligentna, odlično znati nemško in imeti izkušnje v nabavi.

Iščete nove izzive?

Spletna trgovina Avita je vir preverjenih informacij in pravo mesto za nakup izdelkov za zdrav način življenja. Prodaja se vsako leto zvišuje, zato iščemo sodelavca, ki bo razvil in optimiziral logistični del podjetja. Če ste pripravljeni sodelovati pri uresničevanju tega cilja, vas vabimo, da se prijavite na razpis za delovno mesto Vodja nabave v spletni trgovini z izdelki za zdrav način življenja.

V Energijskem centru d.o.o. se ukvarjamo s prodajo izdelkov za zdrav način življenja. Stranke zelo cenijo našo avtentičnost ter zdrav odnos do dela in življenja. Zelo veliko se izobražujemo, nato pa to znanje z veseljem delimo z našimi strankami. Skladno s poslovno filozofijo smo poslovne prostore umestili v mirno in zeleno okolje. Glavno vodilo v podjetju pa je pošten in etičen odnos do strank.

Večino izdelkov nabavljamo v Nemčiji, prodajamo pa jih tudi drugim terapevtom, trgovinam in vodilnemu slovenskemu podjetju za zdravstvene pripomočke. Spletna trgovina Avita je tesno povezana z zdravilskimi ordinacijami. V zdravilski ordinaciji Golenhofen smo vsak izdelek, ki ga prodajamo, najprej tudi praktično preizkusili, zato lahko zagotovimo, da prodajamo samo vrhunske izdelke.

Spletna trgovina Avita je stičišče najboljših informacij o zdravem načinu življenja in verodostojen vir za nakup izdelkov za zdrav način življenja. Prodaja se vsako leto zvišuje, zato iščemo sodelavca, ki bo razvil in optimiziral logistični del podjetja. Če ste pripravljeni sodelovati pri uresničevanju tega cilja, vas vabimo, da se prijavite na razpis za delovno mesto:

Vodja nabave v spletni trgovini z izdelki za zdrav način življenja (m/ž)

Odgovorni boste za:

Odgovorni boste za naročanje izdelkov pri tujih in domačih dobaviteljih, kontroliranje in optimiziranje zalog, preverjanje kakovosti, registracijo in ustrezno opremljanje izdelkov z deklaracijami in predstavitvenimi besedili, vodenje logistike, skrb za hitro in točno dobavo naročenih izdelkov maloprodajnim in veleprodajnim kupcem ter racionalizacijo in optimizacijo logističnega poslovanja v spletni trgovini.

Od vas pričakujemo:

Od vas pričakujemo vsaj šesto stopnjo izobrazbe in petletne izkušnje pri samostojnem delu na področju nabave, vodenja zalog in logistike. Pričakujemo prijaznost in empatijo, sistematičnost, analitičnost, organiziranost, inteligentnost in pripravljenost na pridobivanje dodatnih znanj. Zaželeno je, da se navdušujete nad zdravim načinom življenja, nujno pa, da ne kadite. Odlično znanje nemškega jezika in računalniška pismenost sta pogoj. Poznavanje HACCP sistema, zakona o prehranskih dopolnilih in živilih ter zakona o varstvu potrošnikov, pa so zaželene prednosti.

Ponujamo vam:

Ponujamo vam delo za polni delovni čas, izhodiščno plačo 1.800 EUR bruto, stimulativen dvig plače glede na prodajne dosežke, dodatno izobraževanje, delo v humanem in zdravem delovnem okolju in, po uspešno prestani trimesečni poskusni dobi, zaposlitev za določen čas enega leta z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Začetek dela 1. 4. 2015 oziroma po dogovoru.

Pogoji prijave:

Vašo prijavo (življenjepis) s poudarkom na vaših dosedanjih izkušnjah in kontaktnimi podatki (točen naslov, telefon, e-pošta) pošljite na naslov poslovne enote:

Energijski center d. o. o.
Pod hrasti 69
1000 LJUBLJANA

ali na elektronski naslov: prodaja@avita.si. Upoštevali bomo prijave, ki jih bomo prejeli do 15. februarja 2015. Prosimo vas, da se za delovno mesto ne prijavite, če nemščine ne obvladate zelo dobro (pisno in ustno), saj takšnih prijav ne bom upoštevali.

Vaši najljubši blogi

Tudi vi ste opazili, kako pridna sem v zadnjih tednih pri pisanju prispevkov za blog. Zadnjič sem se malo poglobila v slovensko blogersko sceno in ugotovila, da je malo blogerjev, ki pišejo dolgo in pogosto (recimo, vsaj enkrat na teden). Našla sem zelo veliko "mrtvih" blogov, še več takšnih s petimi objavami na leto.

Zakaj pisati blog? Če si bloger na to vprašanje ni iskreno odgovoril, potem bloga ne bo dolgo pisal. Podobno je pri postavitvi spletne strani. Zakaj potrebuješ spletno stran? Res zelo pomembno vprašanje, bolj pomembno od lepih slik in dizajna.

Moj motiv za pisanje bloga je bil eden sam in je viden tudi v imenu bloga: bolj izpostaviti svoje privatno življenje. Kdor me osebno pozna, ve, da nisem sramežljivo in molčeče bitje; znam se šaliti, provocirati, ukazovati ... Do pisanja bloga "Osebno in zasebno" pa sem zelo strogo ločevala osebni in poslovni del svojega življenja. Zanimivo je, da to mojo potrebo po ločevanju potrjujejo tudi psihološki testi.

Kakšni bodo moji prispevki čez 30 let? Bomo takrat sploh pisali? Ali, še boljše vprašanje, bomo takrat sploh brali?

Saj tudi sedaj vsega ne objavim na blogu, vedno je prisotna samocenzura. Kar bi toplo priporočala vsakomur, ki piše blog pod svojim imenom. Našla pa sem nekaj zanimivih blogov anonimnih piscev, ki si res lahko dajo duška in objavijo marsikaj. Moram priznati, nekateri so prav duhoviti in zelo, zelo iskreni. Občasno jim kar zavidam, da se lahko tako globoko iskreno izpovedo in pišejo o najbolj nerodnih pripetljajih iz svojega življenja.

Ko tole pišem, je na števcu 671,983 ogledov. Uf, visoka cifra in kar malo sem ponosna nanjo. Če bi več pisala o seksu, dietah in športu, bi bila številka višja, hahaha. Ampak, svoje avtonomnosti ne dam, zato bom še naprej pisala o najrazličnejših (drugih) temah.

Približujem se tudi 1000 objavi in 6. 3. 2015 bom imela šesto obletnico pisanja bloga.

Vem, da me (na veliko) varate, zato vas prosim, da mi napišete, katere (slovenske) bloge še radi berete in zakaj. Hvala!

Daša in Helena na morju

S psičko Dašo, ki jo občasno pazim, sva se v ponedeljek odpeljali na Obalo. Lahko je sedala poleg mene, na sprednjem sedežu. Ta pozicija ji je zelo všeč, saj je tako bližje - zračnikom. Če še ne veste, psi zelo slabo vidijo, zato si ljudi, živali in lokacije zapomnijo z vonjem. Ko sva se usedli v avto, sem ji sicer povedala, da greva na morje, ampak ni razumela. Potem je med vožnjo večkrat dvignila smrček in lovila vonjave. Po pol ure vožnje je vedela, da ne greva na Rožnik ali na kosilo. Nekje po Postojni se ji je že malo dozdevalo, kam greva oziroma, da je na tej progi že bila.

Na klancu pred Koprom, ko sva se pripeljali iz zadnjega tunela, sem pa opazila, da je prepoznala cilj: morje. Pomirjeno se je zleknila in čakala na konec vožnje.

V Portorožu je že poznala proceduro: parkiranje, nakup parkirnega listka in lulanje. No, najprej ona, potem pa jaz. S tem, da je gospa Daša lulala na ulici, jaz pa na javnem stranišču. Ki ga Daša zelo sovraži, ampak razume, da ne morem, kot ona, dvigniti tačke in se olajšati za prvim grmom. No, lahko bi, samo ne vem, kako bi se končalo ... Imajo na Obali psihiatrično bolnišnico? Hmmmm ...

Na portoroški plaži sva si dali duška in se lovili po pesku. Zaradi Daše mi je skoraj zastalo srce, saj je skočila z zelo visokega zidu k meni na pesek. Predstavljajte si, da bi skočili z zidu, ki je trikrat višji od vas. Dašo sem vodila do stopnic, ampak jih ni upoštevala in kar skočila. Uf, uf, mi je postalo vroče.

Za "kazen" sem Dašo lovila nekaj deset metrov, ona pa mene nazaj, pri tem je srečno lajala in me izzivala. Jasno, pri takšni zanimivi igri je fotoaparat ostal v nahrbtniku, zato ni slik. Sprehodili sva se skoraj do Pirana, malo odpočili na klopci in se odpravili nazaj. Daša je trmasto zavračala vodo in se poskušala igrati s psički, ki sva jih srečali. Na koncu sva si privoščili še vegansko presno sladico in čaj. No, ona je dobila neke zelo smrdeče brikete, ki sva jih od lastnika dobile za popotnico. Še čudno, da naju niso zabrisala iz slaščičarne Cacao ... No, imeli so odprta vrata in pihal je veter ...

Kot sem že povedala, bil je dan za sprehod in ne za fotografiranje, zato sem domov prinesla samo tole:

Daša je po minuti vožnje že spala. Poleg sebe je imela Malega Aleša (dolga zgodba, povem kdaj drugič, je pa ta aligator kupljen na italijanskem postajališču, ko sem se vozila na italijansko-slovensko poroko), kamor je lahko položila glavico, pokrita pa je bila z mojo odejico. Slike so neostre, ker sem seveda morala voziti. "Otroci", posebno opozorilo, tega ne posnemajte, med vožnjo se ne fotografira ... Ampak, bila je tako sladka, da sem jo MORALA fotografirati.

Ta slika je nastala pol ure kasneje, ko so objemi z Malim Alešem postali še bolj tesni. Zbudila se je za Vrhniko, ko ji je smrček sporočil, da se približujemo domu.

P.S.
Jelka, boste kaj komentirali?

Burek in kino

Ko tole pišem, mi več ne curlja iz nosa zaradi alergijske reakcije. Samo mišice me bolijo, ker sem včeraj bila na treningu. In nekaj vezivnih tkiv, ker sem danes bila na rolfingu. Po dveh urah hoje me namreč začne boleti križ, zato sem morala ukrepati in iti na "centriranje". Z rolfingom namreč vplivamo na dolžino vezivnih tkiv - podaljšamo tiste, ki so prekratke - in tako izboljšamo težišče telesa. Vse skupaj občasno zelo boli, takrat je treba pošteno zastokati, da se maser vezivnega tkiva loti nežneje.

Malo me je zaneslo, nisem niti želela pisati o mojem okostju, ampak o filmu Višja sila, ki sem si ga včeraj ogledala s prijateljicami. Tokrat smo srečanje kluba "Tetke iz Murgel" imele kar v Kinodvor. Po filmu je sledila še poglobljena debata in pregled ostalih tem. Skratka, bilo je zelo, zelo dobro.

Ogled filma toplo priporočam. Kot sem že večkrat napisala, so sodobni moški pravi revčki, ker jih ženske ne potrebujemo (več). Vsaj v prvinskem smislu ne. Ne potrebujemo jih za varnost, za oskrbo s hrano ali v statusne namene. Govorim o ženski v (varnem) zahodnem svetu. Ampak, priznam: nekje na vojnem območju, v Ukrajini, ali Egiptu, bi si še kako želela imeti ob sebi primerno moško zaščito.

Danski film Višja sila je dober po različnih kriterijih. Dobra je sama zgodba, slikovni prikaz (npr. kako so vključili meglo in slabo vreme), igralci, dialogi, dramatika ... Mene so navdušila brutalno odprta vprašanja v njunem prvem prepiru. Čisto v skandinavsko-protestantskem stilu. Ostale tetke so me takoj zabile, da so bili pa zato odgovori zelo neiskreni. Ja, ampak če bi isto zgodbo posneli Španci ali Italijani (s katoliško mentaliteto), bi bil film popolnoma drugačen, sem vztrajala.

Konec filma me je malo zmedel, moram preveriti, ali so ga drugi takoj razumeli. Ena od tetk je povedala, kaj je režiser želel prikazati z zadnjimi kadri, in se kar strinjam. No, mogoče mi je včeraj zvečer alergijska reakcija že upočasnila dotok krvi do možganov in nisem mogla dobro slediti zgodbi. Pred kinom me je namreč pograbila grozna lakota (posledica jutranjega treninga, ker se je močno pospešil metabolizem), imel sem samo 10 minut časa, zato sem šla po burek, v znameniti lokal na Miklošičevi.

Slika je simbolična ...

Če še ne veste, zaradi krize so se morali bureki & co. poceniti. Mislim, da sem nazadnje plačala 2,20 ali celo več. Včeraj je burek stal 2,00 evra. Ampak, bilo je zadnjič, da sem bila pri njih. Zato, ker je burek zanič. V njem je izredno malo mesa, sam zrak in nekaj povprečnega testa. Če se bodo lastniki kdaj čudil, zakaj je propadel njihov lokal, si lahko preberejo mojo razlago: ker ste začeli varčevati pri surovinah in je vaš burek postal podpovprečen.

Saj čisto razumem. Prodajno ceno so morali spustiti, zato so pritisnili na dobavitelja in ta jim je ponudil nižjo ceno, vendar za slabši burek.

Ravno včeraj sem prebrala na nemškem spletu, kako so primerjali normalne izdelke in tiste iz diskontov. Npr. torteline s sirom lahko v isti tovarni proizvaja en dobavitelj, dobavlja pa jih "normalnim" trgovinam in diskontom. Seveda so tortelini s sirom v diskontu (Lidl, Aldi, Peny) dosti cenejši. Ampak, narejeni so iz manj kakovostnih surovin. Ugotovili so, da so dražji tortelini polnjeni s plemenitim sirom, diskontni z navadnim. Pri diskontnem izdelku so uporabili jajca iz valilnic, pri dražjem jajca iz proste reje. Bilo je še nekaj razlik pri moki in dodatkih, vendar sem pozabila kakšne, zato o tem ne morem pisati. A, že vem, cenejša hrana ima praviloma več dodatkov kot so ojačevalci okusa, barvila, konzervansi ...

Ko kupujemo hrano, ne smemo nikoli, ampak res nikoli dvomiti o tem: živilska industrija najprej poskrbi za svoj dobiček, čisto na koncu pa pride naše zdravje. Zato bodo proizvajalci hrane naredili samo tisto, k čemer jih zavezujejo zakoni. In ničesar več. Uporabili bodo vsak trik in izčrpali vsako najmanjšo možnost, da bodo izdelke proizvedli ceneje. Hkrati pa bodo poskrbeli, da bodo izdelki všečni kupcem in jih bodo dobro prodajali.

Pri naslednjem nakupu hrane torej ne bo dileme o kakovosti in ceni: dobili boste točno to, kar boste plačali.

P.S.
Po sobotnem obisku Koloseja mi je postalo jasno, zakaj ta kinokompleks posluje z izgubo. Cel (povprečen) film sem poslušala glasne komentarje, pogovarjanje, riganje, grickanje kokic in ostalih "dobrot", ki so mi po eni uri strašansko smrdele, da o brcanju v naslonjalo stola ne govorim.

Izlet na Rožnik ali kako močna je narava

Kako lepo nam je v geografsko mali Sloveniji se zavemo najkasneje takrat, ko izbiramo lokacijo za nedeljski izlet. Koliko možnosti in to čisto pred nosom. Včeraj sem se po večmesečnem premoru odpravila na Rožnik. Na standardnih poteh je bilo zelo veliko sprehajalcev, zato sem zavila na malo manj obljudeno. Ta del Rožnika je vedno zelo topel, ker je obsijan z južnim soncem, zato sem si kmalu slekla jakno in uživala v sočnih žarkih.

Presenetilo me je, kako velike so poškodbe zaradi lanskega žledu. Hudo je gledati te "odprte" rane v gozdu, ki se še desetletja ne bodo zacelile. Moram se pozanimati, kdaj bodo pogozdovali - upam, da bodo.

Zopet sem ugotavljala, kako močna in hkrati ranljiva je narava. Mi pa si domišljamo, da samo zato, ker držimo miško v roki in se vozimo z avtomobili, obvladujemo svet okrog nas. Kakšna iluzija! Še sami sebe ne obvladujemo.

Lep začetek delovnega tedna vam želim. Moj bo še posebej naporen, vendar se veselim "nagrade".

P.S. Po kitajskem koledarju in tradicionalni kitajski medicini moramo do 5. februarja paziti na vranico. To je zelo pomemben organ, pristojen za tekočine. Ne mara hladnih in surovih jedi in pijač. Če je vranica razdražena, je hudo, zato lepo delajte z njo!