Burek in kino

Ko tole pišem, mi več ne curlja iz nosa zaradi alergijske reakcije. Samo mišice me bolijo, ker sem včeraj bila na treningu. In nekaj vezivnih tkiv, ker sem danes bila na rolfingu. Po dveh urah hoje me namreč začne boleti križ, zato sem morala ukrepati in iti na "centriranje". Z rolfingom namreč vplivamo na dolžino vezivnih tkiv - podaljšamo tiste, ki so prekratke - in tako izboljšamo težišče telesa. Vse skupaj občasno zelo boli, takrat je treba pošteno zastokati, da se maser vezivnega tkiva loti nežneje.

Malo me je zaneslo, nisem niti želela pisati o mojem okostju, ampak o filmu Višja sila, ki sem si ga včeraj ogledala s prijateljicami. Tokrat smo srečanje kluba "Tetke iz Murgel" imele kar v Kinodvor. Po filmu je sledila še poglobljena debata in pregled ostalih tem. Skratka, bilo je zelo, zelo dobro.

Ogled filma toplo priporočam. Kot sem že večkrat napisala, so sodobni moški pravi revčki, ker jih ženske ne potrebujemo (več). Vsaj v prvinskem smislu ne. Ne potrebujemo jih za varnost, za oskrbo s hrano ali v statusne namene. Govorim o ženski v (varnem) zahodnem svetu. Ampak, priznam: nekje na vojnem območju, v Ukrajini, ali Egiptu, bi si še kako želela imeti ob sebi primerno moško zaščito.

Danski film Višja sila je dober po različnih kriterijih. Dobra je sama zgodba, slikovni prikaz (npr. kako so vključili meglo in slabo vreme), igralci, dialogi, dramatika ... Mene so navdušila brutalno odprta vprašanja v njunem prvem prepiru. Čisto v skandinavsko-protestantskem stilu. Ostale tetke so me takoj zabile, da so bili pa zato odgovori zelo neiskreni. Ja, ampak če bi isto zgodbo posneli Španci ali Italijani (s katoliško mentaliteto), bi bil film popolnoma drugačen, sem vztrajala.

Konec filma me je malo zmedel, moram preveriti, ali so ga drugi takoj razumeli. Ena od tetk je povedala, kaj je režiser želel prikazati z zadnjimi kadri, in se kar strinjam. No, mogoče mi je včeraj zvečer alergijska reakcija že upočasnila dotok krvi do možganov in nisem mogla dobro slediti zgodbi. Pred kinom me je namreč pograbila grozna lakota (posledica jutranjega treninga, ker se je močno pospešil metabolizem), imel sem samo 10 minut časa, zato sem šla po burek, v znameniti lokal na Miklošičevi.

Slika je simbolična ...

Če še ne veste, zaradi krize so se morali bureki & co. poceniti. Mislim, da sem nazadnje plačala 2,20 ali celo več. Včeraj je burek stal 2,00 evra. Ampak, bilo je zadnjič, da sem bila pri njih. Zato, ker je burek zanič. V njem je izredno malo mesa, sam zrak in nekaj povprečnega testa. Če se bodo lastniki kdaj čudil, zakaj je propadel njihov lokal, si lahko preberejo mojo razlago: ker ste začeli varčevati pri surovinah in je vaš burek postal podpovprečen.

Saj čisto razumem. Prodajno ceno so morali spustiti, zato so pritisnili na dobavitelja in ta jim je ponudil nižjo ceno, vendar za slabši burek.

Ravno včeraj sem prebrala na nemškem spletu, kako so primerjali normalne izdelke in tiste iz diskontov. Npr. torteline s sirom lahko v isti tovarni proizvaja en dobavitelj, dobavlja pa jih "normalnim" trgovinam in diskontom. Seveda so tortelini s sirom v diskontu (Lidl, Aldi, Peny) dosti cenejši. Ampak, narejeni so iz manj kakovostnih surovin. Ugotovili so, da so dražji tortelini polnjeni s plemenitim sirom, diskontni z navadnim. Pri diskontnem izdelku so uporabili jajca iz valilnic, pri dražjem jajca iz proste reje. Bilo je še nekaj razlik pri moki in dodatkih, vendar sem pozabila kakšne, zato o tem ne morem pisati. A, že vem, cenejša hrana ima praviloma več dodatkov kot so ojačevalci okusa, barvila, konzervansi ...

Ko kupujemo hrano, ne smemo nikoli, ampak res nikoli dvomiti o tem: živilska industrija najprej poskrbi za svoj dobiček, čisto na koncu pa pride naše zdravje. Zato bodo proizvajalci hrane naredili samo tisto, k čemer jih zavezujejo zakoni. In ničesar več. Uporabili bodo vsak trik in izčrpali vsako najmanjšo možnost, da bodo izdelke proizvedli ceneje. Hkrati pa bodo poskrbeli, da bodo izdelki všečni kupcem in jih bodo dobro prodajali.

Pri naslednjem nakupu hrane torej ne bo dileme o kakovosti in ceni: dobili boste točno to, kar boste plačali.

P.S.
Po sobotnem obisku Koloseja mi je postalo jasno, zakaj ta kinokompleks posluje z izgubo. Cel (povprečen) film sem poslušala glasne komentarje, pogovarjanje, riganje, grickanje kokic in ostalih "dobrot", ki so mi po eni uri strašansko smrdele, da o brcanju v naslonjalo stola ne govorim.