Zakisan športnik Denis Porčić

Denis Porčić, ki si je za oddajo Preverjeno (POP TV) meril zakisanost, se bo 22.4.2012 pomeril na WFC tekmi v ljubljanski hali Tivoli. Kolikor sem razumela, se na takšnih tekmah pošteno tepejo zakisajo, zato sem Denisu svetovala, da naj si po tekmi privošči bazično kopel. Ne vem, če me bo poslušal, na tekmi pa mu seveda želim sladko zmago.

Njegov diagram zakisanosti je zgledal takole:

Diagram zakisanosti Denisa Porčića - srednja zakisanost telesa

Denis niti ni tako zakisan, kot sem pričakovala. Jutranje vrednosti urina so dovolj kisle in krivulje so dinamične (vrednosti skačejo gor in dol). Vendar so izmerjene vrednosti prenizke, še posebej zvečer se znižajo, zato je srednje zakisan. Glede na količino beljakovin, ki jih poje in intenzivnost treningov, je njegova zakisanost samoumevna.

Moram bo paziti, da bo vsaj malo razkisal telo, drugače se mu bodo kisli presnovki vedno bolj nabirali v telesu in povzročali težave. Do celic ne bo prišlo dovolj krvi, več bo poškodb, ki se bodo slabše celile, ne bo razstrupljal, zgubljal bo minerale iz zob, las in kosti ...

Zelo bi mu koristile bazične kopeli, predvsem pa bazični prašek, ki bi ga moral individualno dozirati glede na svoje potrebe.

Zakaj ljudje ne jedo zdravo

Prejšnji teden, ko sem bila bolna, sem razmišljala o nezdravi prehrani. Veliko ljudi misli, da se zdravo prehranjuje. Začnejo naštevati, kaj vse jedo ali ne jedo, kako kombinirajo živila in do kakšnih ugotovitev so prišli. Mislijo, da te ugotovitve veljajo za vse in jih z zanosom misijonarijo vsem, ki se jih želijo poslušati, ali pa tudi ne.

Ravno to je problem - obstajajo neke splošne usmeritve glede zdrave prehrane in veliko individualnih izjem, ki jih moramo sami določiti. Na žalost, predvsem s preizkušanjem; ko nas določena hrana napenja ali ščipa po črevesju, smo najbolj sigurni, ali nam ustreza.

Navdušena sem, ko je nekdo prepričan, da se zdravo prehranjuje. Sama kdaj pa kdaj grešim, zato občudujem ljudi, ki tega ne počnejo. Ugotovila sem, da je vsem tem discipliniranim bitjem nekaj skupno - so sebični. Sebe imajo tako radi, da si privoščijo najboljše. Ne, ne, dragi moji, čisto nič jim ne zavidam, ampak se od njih učim ...

Ko izvem vse o njihovih (sebičnih) prehranjevalskih navadah, jim zastavim naslednje vprašanje: kje dobijo živila. Kam hodijo nakupovat, koliko denarja porabijo za hrano, kako izbirajo živila (po letnih časih)? Ne boste verjeli, koliko ljudi misli, da se zdravo prehranjuje, živila pa nabavljajo v prvem supermarketu ali diskontu.

Če se pogovor nadaljuje, jih povprašam o njihovih priljubljenih receptih. To je vprašanje, ki vse pove. Če iz rokava ne stresejo 5 najljubših jedi, ki zahtevajo vsaj srednjo znanje kuhanja, potem se po mojih kriterijih ne znajo zdravo prehranjevati.

Če strnem - zdravo se, po mojih kriterijih, prehranjujemo takrat, ko:

1. Živila kupujemo na tržnici (pri kmetih, ne preprodajalcih) ali direktno na kmetijah, ali jih pridelamo na (svojem) vrtu.

2. Kupujemo sezonska živila, poznamo njihovo pridelavo in rast (kdaj so zrela, kakšnega videza in okusa morajo biti, kako jih skladiščiti).

3. Znamo zdravo kuhati in pri tem uporabljamo raznovrstna živila.

Zakaj ne bom več delal

Kot lastnica in direktorica zasebnega podjetja imam negativno mnenje o stavki v javnem sektorju. Mislim, da je nepotrebna in da jih bomo dočakali še več. To je šele začetek. Tudi nisem zadovoljna s predlogi vlade o znižanju plač, saj se bo motivacija za delo drastično zmanjšala. Po mojem mnenju bi morali odpustiti 10% zaposlenih v javnem sektorju. Tisti, ki bi ostali, bi iz strahu in hvaležnosti delali bolje, učinkoviteje, odgovorneje ...

Vzrok za nastalo finančno situacijo je neodgovoren odnos do javnega denarja - tisti, ki z njim razpolagajo, mislijo, da pride iz neba. Z javnimi financami bi morali zaposleni v javnem sektorju ravnati še bolj odgovorno kot s svojim denarjem. Potem ne bi imeli težav s primanjkljajem, nepobiranjem davkov, sivo ekonomijo, tajkunskimi krediti, korupcijo ...

Objavljam še članek "Zakaj ne bom več delal" iz današnjih Financ, avtor je Karel Lipnik

Poziv sindikatov in levice po večji obremenitvi plač je logičen ukrep za zmanjšanje sive ekonomije. V navalu zanosa se verjetno celo čudijo, da ga ne podprejo obrtniki in podjetniki, ki pošteno plačujejo davke in prispevke, pa se s svojim skromnim zaslužkom komaj prebijejo iz meseca v mesec. Če imate dvakrat višjo plačo od slovenskega povprečja, ste, »statistično gledano«, davčni goljuf - delate v soboto in nedeljo. Razrez vaše plače to nazorno pokaže: v ponedeljek in polovico torka delate za pokojnine (za plačilo prispevkov delojemalcev in delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Svoje pokojnine seveda zelo verjetno ne boste dočakali, ker se bo do vaše upokojitve pokojninski sistem že zrušil. V torek popoldne in sredo dopoldne s prispevki vzdržujete zdravstveni sistem. Potem pa do petka dopoldne delate za svojo občino in državo (plačujete dohodnino in davke za kupljene izdelke). Za avto, hišo in jahto ste zaslužili v petek popoldne in ob koncu tedna. Takrat, ko ste torej uradno doma. Da bi podjetniki v teh razmerah kaj prihranili za svoje podjetje, je iluzija. Pri toliko sive ekonomije, kot je imamo, pravzaprav sploh nimajo možnosti, da bi kaj zaslužili. Statistično gledano, jim posel jemljejo zdravniki in profesorji s svojimi postranskimi zaslužki ob koncu tedna. Plače sindikalnih vodij kažejo, da tudi ti služijo s »fušanjem« ob koncu tedna. Dodatna obdavčitev plač in prispevkov, za katero se zavzemajo sindikati in levica, bo imela tudi preventivni učinek in od »fušanja« odvrnila še tistih nekaj utopistov, ki še živijo v iluziji, da je mogoče v Sloveniji kaj zaslužiti. A šalo na stran. Bolehno vztrajanje sindikalistov in politikov, ki v življenju večinoma niso prestopili vhoda podjetja, če pa že, so vstopili v menzo, kjer so predavali o socialnem duhu in enotnosti, je Slovenijo pripeljalo na rob gospodarskega in socialnega propada. Le malo javnih uslužbencev razume, da v gospodarstvu bruto plača ne šteje prav veliko, ampak delodajalec gleda strošek dela. In to ni samo bruto plača, ampak še cela vrsta prispevkov in stroškov, ki jih mora v skladu s kolektivnimi pogodbami vrniti zaposlenemu. Da bi dobremu zaposlenemu izplačal še nagrado za delovno uspešnost, je seveda še ena iluzija. Pa ne zato, ker tega ne bi hotel storiti, ampak zato, ker bi več kot polovico nagrade, ki jo je delavec pošteno zaslužil, pobrala država. Sindikati tudi radi kažejo na Nemčijo in Avstrijo, kjer naj bi bila davčna obremenitev dela pri povprečni plači še večja kot v Sloveniji. Narobe, seveda. Prvič je povprečna plača v Nemčiji trikrat višja kot v Sloveniji in drugič seveda ni zanemarljiv podatek, da recimo v Avstriji trinajsta in štirinajsta plača, ki lahko znašata do šestino letnega dohodka zaposlenih, sploh ne gresta v dohodnino. In seveda so v Avstriji plače v javnem sektorju precej nižje kot v zasebnem. Avstrijci imajo tudi socialno kapico in še kakšen ukrep, ki spodbuja zaposlovanje in nagrajevanje najbolj učinkovitih. Na koncu se postavlja vprašanje, kako strezniti javni sektor, ki porabi petino več, kot prejme. Moj predlog je vsesplošna stavka v Sloveniji. Stavkajmo vsi! Zaprimo tovarne, pisarne in trgovine. Teden dni splošne stavke bi iz proračuna odnesel 250 milijonov evrov, malo manj, kot znašajo mesečne plače javnih uslužbencev. Pa naj si jih potem izplačajo, če morejo.

Mleko in mlečni izdelki: Znanstveni dokazi o njihovi škodljivosti

Tokrat objavljam članek o škodljivosti mleka in mlečnih izdelkov. Res verjamem, da bi veliko ljudi čudežno ozdravelo, če ne bi več jedli mleka in mlečnih izdelkov. Še vedno veljajo miti o kalciju in mleku, nihče pa ne pove, da je na koncu bilanca negativna - za presnovo mleka porabimo več kalcija, kot ga z mlekom dobimo.

Ne verjamete spodnjim trditvam? Poskusite nekaj tednov živeti brez mleka in mlečnih izdelkov, in ugotovili boste, da se bolje počutite in da ste bolj zdravi. Pri praktičnem izvajanju tega poskusa boste tudi ugotovili, kako težko je "brezmlečno" jesti - mleko je povsod!

Članek: So mleko in mlečni izdelki res zdravi?

Photos.com Če želimo biti objektivni, potem je potrebno pregledati številne neodvisne raziskave, ki jih je v svoji knjigi McDougallov načrt objavil ameriški zdravnik John A. McDougall, dr.med. Zanj je dr. Colin Campbell, avtor knjige Kitajska študija , najobsežnejše študije o vplivu hrane na zdravje, dejal: »Če bi bil kdor koli popoln prehransko usmerjen zdravniški vzornik, bi to bil dr. John McDougall. Njegovo znanje o prehrani in zdravju je fenomenalno, ve več kot kateri koli zdravnik in kateri koli izmed mojih prehranskih kolegov v akademskih krogih.« Zdravnik McDougall je v knjigi o mleku in mlečnih izdelkih zapisal:  »Resnica je namreč ta, da so mleko in mlečni izdelki v okviru tradicionalnih štirih skupin živil najbolj škodljivi. Imajo veliko maščob, beljakovin in strupenih snovi iz okolja, ob tem pa jim primanjkuje vlaknin in ogljikovih hidratov. Še tiste ogljikove hidrate, ki jih imajo, večina odraslih slabo prebavi, ob tem pa jih mučijo driska, plini in želodčni krči, saj se povprečen človek ravna po načelu, da »nikoli ne prerastemo svojih potreb po mleku«.   Mlečni izdelki so glavni vzrok alergij na hrano. Vsebujejo več kot petindvajset beljakovin, ki lahko pri ljudeh sprožijo alergične reakcije. Te vključujejo:  Reakcije prebavil - afte, bruhanje, koliko, želodčne krče, distenzijo trebuha, črevesno zaporo, krvavo blato, vnetje kolona, malabsorpcijo, izgubo apetita, zastoj rasti, drisko, zaprtost, bolečine pri odvajanju blata, draženje jezika, ustnic in ust. Reakcije dihal - zamašenost nosu, izcejanje iz nosu, vnetje srednjega ušesa, vnetje sinusov, astmo, plučne infiltrate. Kožne reakcije - izpuščaje, kronično vnetje kože, ekcem, lojavost, koprivnico. Vedenjske reakcije - razdražljivost, vznemirjenost, hiperaktivnost, glavobol, otopelost, utrujenost, bolečine v mišicah, depresijo, enurezo (močenje postelje, ki se pogosto pojavi zato, ker tkiva mehurja otečejo in postanejo neobčutljiva za občutek polnosti) . Krvne reakcije - nenormalno strjevanje krvi, slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa (mlečni izdelki so vzrok za več kot 50 odstotkov slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa pri otrocih in za neznan odstotni delež slabokrvnosti pri odraslih, ta bolezen je posledica krvavenja tankega črevesa, ki ga povzročajo mlečni izdelki, zdravljenje z železovimi pripravki pa ne učinkuje, dokler se ne opusti uživanje mleka in drugih mlečnih izdelkov), nizke ravni plazemskih beljakovin, znižano koncentracijo trombocitov v krvi in zvišano koncentracijo eozinofilcev (z alergijami povezanih krvnih celic) v krvi. Druge reakcije - antifilaktični šok in smrt, sindrom nenadne smrti dojenčka. Mlečni izdelki povzročajo tudi številne nealergične, vendar resne neželene reakcije. Med njimi so kongresivna odpoved srca pri dojenčkih, dolgotrajni krči pri novorojenčkih zaradi pomanjkanja kalcija v krvi, ki ga povzročajo visoke ravni fosfatov v kravjem mleku, povečanje mandljev, debelost ter poslabšanje stanja pri vnetju debelega črevesa in danke. Mlečni izdelki veljajo tudi za krivca za nastanek raka imunskega sistema, imenovanega hodgkinova bolezen.   Mlekarska industrija v odgovor na pomisleke glede živalskih maščob in v povezavi s srčnimi boleznimi spodbuja uživanje posnetega mleka in drugih manj mastnih mlečnih izdelkov. Vendar se pri posnemanju maščob iz mleka sorazmerno povečata deleža beljakovin in laktoze v njem. Beljakovine in laktoza v mleku povzročajo številne z mlečnimi izdelki povezane zdravstvene težave, zlasti alergije na hrano in laktozno intoleranco.  Pri dojenčkih lahko prehrana, katere večji del zajema polnomastno ali posneto kravje mleko, privede do razvoja živčnega sistema, ki bo pozneje v življenju dovzetnejši za bolezni.  Znanstveni dokazi jasno kažejo, da mlečni izdelki povzročajo resne zdravstvene težave tako otrokom kot odraslim. Vendar večina ljudi v naši družbi, vključno s tistimi, ki so osredotočeni na »zdravo prehrano«, verjame, da nam mlečni izdelki koristijo. To je predvsem posledica uspešnega oglaševanja mlekarske industrije. Kljub znanstvenim dejstvom in zdravi pameti so večino med nami prepričali, da je hrana telet nujni del zdrave človeške prehrane. Mlekarska industrija spada s svojimi sporočili med najuspešnejše oglaševalce. S svojo dobro organizirano akcijo je prepričala prehranske strokovnjake, zdravnike in starše, da je mleko najbolj naravno živilo in da je šibko zdravje neizogibna posledica prehrane, ki ne vključuje velikih količin mlečnih izdelkov.   Poleg opiranja na znanstvene in medicinske dokaze, ki ne govorijo v prid mlečnim izdelkom, lahko spremljamo, kako mleko uporabljajo druge živali. Nobena druga žival v svojem naravnem okolju po odstavitvi ne pije mleka. Poleg tega nobena mlada žival v naravi ne pije mleka druge vrste. Vir: Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice