Zakaj ne bom več delal

Kot lastnica in direktorica zasebnega podjetja imam negativno mnenje o stavki v javnem sektorju. Mislim, da je nepotrebna in da jih bomo dočakali še več. To je šele začetek. Tudi nisem zadovoljna s predlogi vlade o znižanju plač, saj se bo motivacija za delo drastično zmanjšala. Po mojem mnenju bi morali odpustiti 10% zaposlenih v javnem sektorju. Tisti, ki bi ostali, bi iz strahu in hvaležnosti delali bolje, učinkoviteje, odgovorneje ...

Vzrok za nastalo finančno situacijo je neodgovoren odnos do javnega denarja - tisti, ki z njim razpolagajo, mislijo, da pride iz neba. Z javnimi financami bi morali zaposleni v javnem sektorju ravnati še bolj odgovorno kot s svojim denarjem. Potem ne bi imeli težav s primanjkljajem, nepobiranjem davkov, sivo ekonomijo, tajkunskimi krediti, korupcijo ...

Objavljam še članek "Zakaj ne bom več delal" iz današnjih Financ, avtor je Karel Lipnik

Poziv sindikatov in levice po večji obremenitvi plač je logičen ukrep za zmanjšanje sive ekonomije. V navalu zanosa se verjetno celo čudijo, da ga ne podprejo obrtniki in podjetniki, ki pošteno plačujejo davke in prispevke, pa se s svojim skromnim zaslužkom komaj prebijejo iz meseca v mesec. Če imate dvakrat višjo plačo od slovenskega povprečja, ste, »statistično gledano«, davčni goljuf - delate v soboto in nedeljo. Razrez vaše plače to nazorno pokaže: v ponedeljek in polovico torka delate za pokojnine (za plačilo prispevkov delojemalcev in delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Svoje pokojnine seveda zelo verjetno ne boste dočakali, ker se bo do vaše upokojitve pokojninski sistem že zrušil. V torek popoldne in sredo dopoldne s prispevki vzdržujete zdravstveni sistem. Potem pa do petka dopoldne delate za svojo občino in državo (plačujete dohodnino in davke za kupljene izdelke). Za avto, hišo in jahto ste zaslužili v petek popoldne in ob koncu tedna. Takrat, ko ste torej uradno doma. Da bi podjetniki v teh razmerah kaj prihranili za svoje podjetje, je iluzija. Pri toliko sive ekonomije, kot je imamo, pravzaprav sploh nimajo možnosti, da bi kaj zaslužili. Statistično gledano, jim posel jemljejo zdravniki in profesorji s svojimi postranskimi zaslužki ob koncu tedna. Plače sindikalnih vodij kažejo, da tudi ti služijo s »fušanjem« ob koncu tedna. Dodatna obdavčitev plač in prispevkov, za katero se zavzemajo sindikati in levica, bo imela tudi preventivni učinek in od »fušanja« odvrnila še tistih nekaj utopistov, ki še živijo v iluziji, da je mogoče v Sloveniji kaj zaslužiti. A šalo na stran. Bolehno vztrajanje sindikalistov in politikov, ki v življenju večinoma niso prestopili vhoda podjetja, če pa že, so vstopili v menzo, kjer so predavali o socialnem duhu in enotnosti, je Slovenijo pripeljalo na rob gospodarskega in socialnega propada. Le malo javnih uslužbencev razume, da v gospodarstvu bruto plača ne šteje prav veliko, ampak delodajalec gleda strošek dela. In to ni samo bruto plača, ampak še cela vrsta prispevkov in stroškov, ki jih mora v skladu s kolektivnimi pogodbami vrniti zaposlenemu. Da bi dobremu zaposlenemu izplačal še nagrado za delovno uspešnost, je seveda še ena iluzija. Pa ne zato, ker tega ne bi hotel storiti, ampak zato, ker bi več kot polovico nagrade, ki jo je delavec pošteno zaslužil, pobrala država. Sindikati tudi radi kažejo na Nemčijo in Avstrijo, kjer naj bi bila davčna obremenitev dela pri povprečni plači še večja kot v Sloveniji. Narobe, seveda. Prvič je povprečna plača v Nemčiji trikrat višja kot v Sloveniji in drugič seveda ni zanemarljiv podatek, da recimo v Avstriji trinajsta in štirinajsta plača, ki lahko znašata do šestino letnega dohodka zaposlenih, sploh ne gresta v dohodnino. In seveda so v Avstriji plače v javnem sektorju precej nižje kot v zasebnem. Avstrijci imajo tudi socialno kapico in še kakšen ukrep, ki spodbuja zaposlovanje in nagrajevanje najbolj učinkovitih. Na koncu se postavlja vprašanje, kako strezniti javni sektor, ki porabi petino več, kot prejme. Moj predlog je vsesplošna stavka v Sloveniji. Stavkajmo vsi! Zaprimo tovarne, pisarne in trgovine. Teden dni splošne stavke bi iz proračuna odnesel 250 milijonov evrov, malo manj, kot znašajo mesečne plače javnih uslužbencev. Pa naj si jih potem izplačajo, če morejo.