Življenje: Današnji dan

Začel se je z normalnim vstajanjem ob 6.45. Zadnje čase premalo spim, zato bi z veseljem ostala v postelji. Ampak, moje črevesje, ki je vedno bolj pod vplivom ascendenta v znamenju device (redne navade), me je usmerilo naravnost do stranišča. Zajtrkovala sem eko mandarino in domači kivi (ja, že drugo leto smo v Murglah pridelali kivi).

Ob 8. uri se je začel trening in, kot vedno, sem zamujala - samo nekaj minut, treba je vedeti, kje je meja, preden trener znori. Seveda sem se mu opravičila in takoj opazila, da je dobro razpoložen. Ojoj, trening bo naporen. Če je dobre volje (kar je v 99%), se ne zmeni za moja stokanja, izgovore, grožnje ...

Na mojo željo sva najprej začela z dolgim tekom po telovadnici, potem pa se je odločil za posebno prefinjeno metodo mučenja: vaje za gibčnost. To (v skrajšani obliki) izgleda tako, da prime mojo nogo, jo prepogne v najmanj dveh točkah, zvija in razteguje kite. Če premalo kričim od bolečin, si pomaga z nogo ali svojo lastno težo, fiksira druge dele telesa in še bolj razteguje.

Po pravici povedano, niti ne vem natančno, kaj počne, ker sem od bolečin v nekem posebnem stanju. Je to, kar počne z mano, kaznivo? Ko protestiram, me z modrimi očkami samo pokroviteljsko pogleda in začne razlagati, kje vse sem zakrčena. Zanalašč uporablja strašno učene besede, samo, da bi me zmedel in da ne bi opazila, kako mi je nogo potisnil proti vratu - ha, poskusite to narediti, ko ležite na trebuhu!

Po treningu sem pospravila in obesila perilo, opravila nekaj telefonskih klicev in razmišljala o predavanju v Kalčku, ki bo januarja 2012. Med gospodinjskimi deli sem gledala ponovitev nemške oddaje Hart aber fair, tema je bila Izgorelost - modna ali kužna bolezen? (Burnout - Modekrankheit oder echte Seuche?).

Izgorelost je vedno bolj prisotna med Nemci, v zadnjih 10 letih se je povečala za 6 krat, so povedali v oddaji. Verjamem, da v Sloveniji ni nič bolje, samo tiho upam, da nas naši balkanski geni vsaj malo varujejo pred izgorelostjo.

Pred izgorelostjo se zavarujemo tako, da načrtujemo čas za počitek, zabavo, sprostitev. Pri tem ne sme biti nobenih izgovorov (zato tudi hodim na treninge z osebnim trenerjem), drugače hitro zbolimo. Naučiti se moramo uživati v majhnih uspehih. Tudi to, da smo pospravili kuhinjo ali našli sliko za hodnik, je uspeh, ki ga lahko proslavimo.

Med oddajo me je prešinilo: a te ni včeraj dragi mož vabil na izlet, ven iz ljubljanske megle? Ja, je, pa sem ga grdo pogledala in začela naštevati, kaj vse moram narediti. Takoj sem ga poklicala in rekla, da greva na sončni izlet. Če že imava svojo firmo, z vsemi riziki samostojnega podjetništva, potem si lahko privoščiva tudi izlet sredi dneva.

In sva šla. Prvoten cilj je bila Izola, potem pa sva se odločila za Bled, ker je bilo tam več sonca. Kako sva uživala! Sonce je bilo že kičasto toplo, natakarica je stregla v majčki s kratkimi rokavi. Bled je bil ravno prav prazen, srečala sva nekaj turistov in enako število domačinov.

Ruth ni bilo doma, zato sva se odpeljala direktno nazaj v službo. Te ure je potrebno nadoknaditi, delo vedno počaka. Pa ne bom ostala predolgo, saj bom zvečer dobila infuzijo z železom. Opogumila me je Ruth, ki se je prav tako borila s slabokrvnostjo. Eno infuzijo sem že dobila; doza je bila majhna, pa se mi zdi, da sem že občutila efekt.

Kot vidite, sem znova poskusni zajček. Verjetno bodo infuzije z železom na koncu res najboljša rešitev za anemijo. Bom poročala, kakšni bodo rezultati. Pst, samo vam - če za povečanje feritina izve trener, pri treningih ne bom več imela izgovorov ...