Idejo za prispevek sem dobila včeraj med gledanjem dnevnika. Poročila spremljam zelo redko, ker me vedno znova preseneti izbor (pesimističnih, debilnih, nezanimivih) tem.
Televizor sem prižgala, ko so poročali o izplačilu odškodnine dolenjskemu avtoprevozniku Kovačiču. Dobil je 1,5 milijona EUR in to on osebno, kot fizična oseba, čeprav je bil znesek določen glede na izpad dohodka njegovega podjetja. To me najbolj moti pri zgodbi. Ne, da je dobil odškodnino in nadvoz, ampak, da je denar dobil on osebno, pa še davek mu je plačal DARS.
Ampak, tudi to se da urediti, ga bo pač vrnil, denar bo dobilo podjetje, z DURS pa bodo poračunali in pravilno nakazali vse davke (v najbolj optimistični varianti razpleta).
Gospod Kovačič je bil v prispevku zelo suveren, je pa me presenetil videz njegovih zob. Gospod Kovačič je pri govoru pokazal bolj malo zob, vsaj v spodnji čeljusti, ker jih očitno nima, sem pa na desni odkrila tri ostanke zob. Res ne bi želela biti preveč osebna, vendar se mi zdi škoda, da vsaj nekaj denarja ni namenil za dobro sanacijo zob. Moji zobje niso perfektni, so obarvani, kakšen raste postrani in eno luknjo moram zapolniti z implantatom. Če bi pa dobila 1,5 milijona EUR (neto!!!) na osebni račun, bi se takoj naročila pri najboljšem zobozdravniku.
Mislim, da tale zgodba lepo prikazuje naš odnos do zobovja. Objavljam jo samo kot primer, ne iz zlobe ali nevoščljivosti. Tudi tisti, ki denar imajo, ne poskrbijo za zdravje zob, kaj šele reveži, ki si doplačil ne morejo privoščiti.
Seveda pa je možna še ena (hipotetična) domneva - srčno upam, da bom napisala dovolj pogojnikov, da me gospod Kovačič ne bo tožil. Obstaja možnost, da je moral denar takoj nakazati naprej, drugi osebi, podjetju, stranki ... Seveda mu potem ni ostalo dovolj denarja za popravilo zob.
Vseživljenjski zapiski radovedne kreativke s smislom za taktiko in strategijo, branje knjig, potovanja, božanje psa ter sajenje rožic, ki ne prenese posploševanj, ozkogledosti in neiskrenosti.
S čim si služim denar
▼
četrtek, 16. december 2010
sreda, 15. december 2010
Dopust: Hurgada - zakaj mi ni bilo dolgčas (= kako misionirati)
Čeprav sem že 15 let skupaj z Nemcem, me njihova mentaliteta vedno znova preseneti. Na dopustu v Hurgadi sem se prav zabavala, kako skupinsko pohlevni so. Včasih je ta njihova lastnost zelo na mestu, včasih pa bi jim privoščila malo več slovenske individualnosti.
Dva primera:
En večer sva odšla na večerjo v zunanjo restavracijo, ki je pa še vedno spadala k hotelu in je bila všteta v all inclusive. Seveda je bilo potrebno rezervirati mizo in se malo lepše obleči (= natikači za plažo so ostali v sobi). Izbrala sva predjed in glavno jed, ter preskočila sladico in vmesno jed. Dominik je naročil toplo predjed, jaz pa azijsko ribjo juho. Dobil je hladno predjed, jaz pa rjavkasto vodo z brezbravno zelenjavo in dvema svežima škampoma. Nisva se preveč sekirala, saj sva prejšnje dni tako ali tako preveč jedla, pa še glavna jed naju je čakala. Dominikov zrezek je bil v redu, moja riba pa čista katastrofa.
Že na začetku večerje sem ocenila, da bodo imeli veliko stvari že pripravljenih, čeprav so se v kuhinji vrteli štirje kuharji. Moja predvidevanja so se pri ribi iskazala za pravilna. Enkrat ob 18. uri (večerja se je začela ob 18.30) so v keramično posodo vrgli dva mini fileja ribe, dodali zamrznjeno zelenjavo z nekaj začimbami in vse skupaj porinili v pečico. Lahko si predstavljate, kakšno konsistenco je imela riba - zelo suho, kot vroča radirka. Zelenjava je bilo tudi izsušena, krompirji pa znotraj trdi.
V restavraciji me najbolj razjezi, če zna kuhar naročeno jed pripraviti slabše kot jaz doma. To je zame odločilen kriterij. Je tako težko skuhati krompir do mehkega? In peči tanek file ribe samo 2-3 minute in na hitro podušiti zelenjavo??? Očitno ja! Uf, imajo ti kuharji srečo, da nisem njihov šef!!!
Najin komentar sva povedala natakarju, ki je neverjetno profesionalno reagiral. Na splošno so bili vsi natakarji v vseh restavracijah in barih zelo dobri.
Naslednji dan na plaži me je o počutju povprašala menedžerka, ki je zadolžena za goste. Vsak dan so se namreč sprehodile med gosti in poklepetale z njimi. Ena je bila zadolžena za ruske goste, dve za nemške. Povedala sem jih za hrano v restavraciji in bila je zelo navdušena, da sem sploh kaj komentirala. Po njenih izkušnjah nemški gostje nič ne povedo, vedno rečejo, da je bilo v redu, potem pa zafrustrirano trpijo med in po dopustu. Takoj sem jo pomirila, da imam samo nemškega moža in slovansko dušo, zati nimam težav z izražanjem svojega mnenja.
In ji za tolažbo povedala še moje pripombe o športni animaciji. Gimnastika traja premalo časa, animator med vadbo govori samo angleško in nemške starejše telovadke, ki najbolj pridno sodelujejo, ga ne razumejo. Seveda se nobena od teh gospa ni pritožila pri animatorju ali na recepciji, samo po vadbi sem slišala njihove komentarje. Menedžerka je bila navdušena tudi nad tem podatkom, pridno si je zapisovala in me na koncu vprašala za številko sobe. Povedala sem ji jo in si mislila, da se moj dosje pridno polni - že februarja sem jim napisala pripombe o animaciji in hrani.
Animacija je bila tokrat na splošno boljša, marca se je zamenjal animacijski tim, pa tudi direktor hotela, vendar še vedno podpovprečna. Animator za gimnastiko in vodno gimnastiko je bil na začetku jezen in užaljen nad mojo kritiko, po treh dneh pa se mi je zahvalil, da sem ga usmerila na pravo pot. In ne boste verjeli, spremenili so program za vodno gimnastiko, verjetno po 5 letih! Animator ga sam ne more spremeniti, ampak mora priti ukaz "od zgoraj". Moje pripombe so očitno pomagale in z veseljem smo telovadili po novem programu. Slišali smo tudi veliko več nemških besed in vsa vadba (tudi joga) je postala zanimivejša.
Športnemu animatorju sem "ukazala", da mora za polovico zmanjšati količino cigaret in obljubila, da ga bom vsak ponedeljek mentalno brcnila v rit, da ne bo zašel iz "prave" smeri. Se mi zdi, da je nekaj momljal o debeli in močni riti, ki potrebuje močno brco, vendar ne morem trditi, da sem ga prav slišala - najin angleški besedni zaklad je omejen.
Kot vidite, mi ni bilo dolgčas, moja misionarska žilica mi tudi na dopustu ni dala spati. Če bom naslednje leto še enkrat obiskala ta hotel, se bom lotila kuharjev ... Moj nasvet: ko je tema večerje azijska kuhinja, jejte solato in riž, samo tako se boste izognili cunamiju glutamata. Ko pa servirajo egiptovsko hrano, se najejte za dva!
Poleg številnih športnih aktivnosti, nažiranja s hrano, misioniranja in kritiziranja, mi je uspelo prebrati 6 romanov in se pošteno naspati. Bilo je fantastično!!!
Dva primera:
En večer sva odšla na večerjo v zunanjo restavracijo, ki je pa še vedno spadala k hotelu in je bila všteta v all inclusive. Seveda je bilo potrebno rezervirati mizo in se malo lepše obleči (= natikači za plažo so ostali v sobi). Izbrala sva predjed in glavno jed, ter preskočila sladico in vmesno jed. Dominik je naročil toplo predjed, jaz pa azijsko ribjo juho. Dobil je hladno predjed, jaz pa rjavkasto vodo z brezbravno zelenjavo in dvema svežima škampoma. Nisva se preveč sekirala, saj sva prejšnje dni tako ali tako preveč jedla, pa še glavna jed naju je čakala. Dominikov zrezek je bil v redu, moja riba pa čista katastrofa.
Že na začetku večerje sem ocenila, da bodo imeli veliko stvari že pripravljenih, čeprav so se v kuhinji vrteli štirje kuharji. Moja predvidevanja so se pri ribi iskazala za pravilna. Enkrat ob 18. uri (večerja se je začela ob 18.30) so v keramično posodo vrgli dva mini fileja ribe, dodali zamrznjeno zelenjavo z nekaj začimbami in vse skupaj porinili v pečico. Lahko si predstavljate, kakšno konsistenco je imela riba - zelo suho, kot vroča radirka. Zelenjava je bilo tudi izsušena, krompirji pa znotraj trdi.
V restavraciji me najbolj razjezi, če zna kuhar naročeno jed pripraviti slabše kot jaz doma. To je zame odločilen kriterij. Je tako težko skuhati krompir do mehkega? In peči tanek file ribe samo 2-3 minute in na hitro podušiti zelenjavo??? Očitno ja! Uf, imajo ti kuharji srečo, da nisem njihov šef!!!
Najin komentar sva povedala natakarju, ki je neverjetno profesionalno reagiral. Na splošno so bili vsi natakarji v vseh restavracijah in barih zelo dobri.
Naslednji dan na plaži me je o počutju povprašala menedžerka, ki je zadolžena za goste. Vsak dan so se namreč sprehodile med gosti in poklepetale z njimi. Ena je bila zadolžena za ruske goste, dve za nemške. Povedala sem jih za hrano v restavraciji in bila je zelo navdušena, da sem sploh kaj komentirala. Po njenih izkušnjah nemški gostje nič ne povedo, vedno rečejo, da je bilo v redu, potem pa zafrustrirano trpijo med in po dopustu. Takoj sem jo pomirila, da imam samo nemškega moža in slovansko dušo, zati nimam težav z izražanjem svojega mnenja.
In ji za tolažbo povedala še moje pripombe o športni animaciji. Gimnastika traja premalo časa, animator med vadbo govori samo angleško in nemške starejše telovadke, ki najbolj pridno sodelujejo, ga ne razumejo. Seveda se nobena od teh gospa ni pritožila pri animatorju ali na recepciji, samo po vadbi sem slišala njihove komentarje. Menedžerka je bila navdušena tudi nad tem podatkom, pridno si je zapisovala in me na koncu vprašala za številko sobe. Povedala sem ji jo in si mislila, da se moj dosje pridno polni - že februarja sem jim napisala pripombe o animaciji in hrani.
Animacija je bila tokrat na splošno boljša, marca se je zamenjal animacijski tim, pa tudi direktor hotela, vendar še vedno podpovprečna. Animator za gimnastiko in vodno gimnastiko je bil na začetku jezen in užaljen nad mojo kritiko, po treh dneh pa se mi je zahvalil, da sem ga usmerila na pravo pot. In ne boste verjeli, spremenili so program za vodno gimnastiko, verjetno po 5 letih! Animator ga sam ne more spremeniti, ampak mora priti ukaz "od zgoraj". Moje pripombe so očitno pomagale in z veseljem smo telovadili po novem programu. Slišali smo tudi veliko več nemških besed in vsa vadba (tudi joga) je postala zanimivejša.
Športnemu animatorju sem "ukazala", da mora za polovico zmanjšati količino cigaret in obljubila, da ga bom vsak ponedeljek mentalno brcnila v rit, da ne bo zašel iz "prave" smeri. Se mi zdi, da je nekaj momljal o debeli in močni riti, ki potrebuje močno brco, vendar ne morem trditi, da sem ga prav slišala - najin angleški besedni zaklad je omejen.
Kot vidite, mi ni bilo dolgčas, moja misionarska žilica mi tudi na dopustu ni dala spati. Če bom naslednje leto še enkrat obiskala ta hotel, se bom lotila kuharjev ... Moj nasvet: ko je tema večerje azijska kuhinja, jejte solato in riž, samo tako se boste izognili cunamiju glutamata. Ko pa servirajo egiptovsko hrano, se najejte za dva!
Poleg številnih športnih aktivnosti, nažiranja s hrano, misioniranja in kritiziranja, mi je uspelo prebrati 6 romanov in se pošteno naspati. Bilo je fantastično!!!
torek, 14. december 2010
Dopust: Na soncu v Hurgadi - Egiptu
Objavljam teh nekaj fotografj, ki sem jih naredila v Egiptu.
Dokaz, da sem res bila v Hurgadi - saj me prepoznate, a ne?
Fotografije so nastale ob egiptovski 7. uri zjutraj (po naši uri je to ob šestih); na spalno sem si samo navlekla kopalni plašč in odšla fotografirat. Sonce je vzhajalo ob 6.30 in zahajalo ob 17. uri. Temu ritmu smo se vsi zelo prilagodili in hodili spat s kurami ter zgodaj vstajali. Neverjetno, kako svetloba vpliva na človeški organizem - ob 20. uri sem že zehala (no, mogoče tudi zaradi rdečega vina ...) in bila budna zgodaj zjutraj.
Tudi, ko se je plaža napolnila s turisti, je bilo vzdušje bolj mirno. No, občasno so ga popestrili Rusi, ki so pridno izkoriščali alkoholno ponudbo "all inclusive". Če primerjam energijo gostov decembra in februarja, lahko ugotovim, da so bili februarja vsi dosti bolj nervozni. S feng shuijem se da to dogajanje zelo lepo razložiti, kar pa bo tema prispevka v naslednjem tednu, ko bomo govorili o dung gee (izg. dang dži).
Najin sobar nama je vsak dan ustvaril kreacijo iz brisač, kar mi je šlo strašno na živce, vendar moj možiček ni želel posredovati pri sproščanju egiptovske kreativnosti. Zadnji dan sva dobila kljunčkasta laboda, ki sta bila tako kičasto lepa, da sem ju morala fotografirati. Vidite, kaj dela dopust!!
V hotelskem naselju je bilo vsak dan več božično-novoletnih okraskov. Tik pred odhodom sem fotografirala nastajanje veliko piramide iz božičnih zvezd. Nisem se še odločila, ali bi mi bilo všeč preživeti božič v kopalkah. Hm, nekje na toplem soncu, s koktejlom v roki, po dobri masaži ... Ja!
Dopust je bil odličen, pravi kraj in pravi način zame, kar je tudi najbolj pomembno. Če me le ne bi doma čakalo toliko dela, da o kupih umazanega perila ne govorim. No, najin hotel nudi brezplačno pranje perila, kar nekateri pridno izkoriščajo. Dominik je slišal, da nekateri pridejo z umazanim perilom in ga takoj oddajo v pranje, drugi pa ga oddajo dva dni pred odhodom in pridejo domov z opranim perilom. Meni pa ne pride na misel, da bi mi perilo prali v hotelski pralnici, saj ne vem, kakšen prašek uporabljajo in koliko kosov se bo izgubilo.
ponedeljek, 13. december 2010
Dopust: Znova v Hurgadi
Ker je bil letošnji poletni dopust aktiven (Irska) in ne morski, sva se odločila, da bova drugi teden decembra manjkajoče sončne žarke nabirala v Egiptu. Celo isti hotel sva izbrala kot februarja letos, kar se je izkazalo za zelo dobro potezo. Že po nekaj urah sva bila čisto odklopljena, saj sva prišla v znano okolje. Vreme je bilo idealno, od 26 do 28 stopinj, seveda je vedno pihljal veter, kar je pregnalo nadležne muhe.
Naredila sem zelo malo fotografij, ki jih bom objavila jutri, lahko pa si ogledate februarske:
Egipt Hurgada 1
Egipt Hurgada 2
Zelo veliko sem se ukvarjala s športom, veliko spala in jedla, vendar sem kalorije porabljala pri različnih športnih aktivnostih.
Tik pred odhodom v Egipt sva prodala star avto. Ta dan je bil res stresen, saj sem morala pred potovanjem zaključiti veliko stvari: plačati račune, odgovoriti na e-sporočila, pospraviti ordinacijo, zaliti rože ... Kupca avtomobila sta bila neznansko srečna, da sta dobila nov (rabljen) avto. Kar zavidala sem jima, kako sta žarela.
V soboto sem iz čiste radovednosti preverila, kakšen dan je bil petek, 3.12.2010. Kot veste, sem bila konec novembra na feng shui seminarju "Date Selection", kjer smo se naučili nekaj metod za iskanje ugodnega dne. Po najbolj osnovni metodi Tung Kung je bil dan "Establish" - dober za vse aktivnosti, kjer začnemo z neko aktivnostjo ali poslom (začetek prenove hiše, odprtje podjetja). Nikakor pa ni bil dober za prodajo, zaključek nekega posla. Zato sem kot prodajalec trpela, kupca pa zadovoljno zaželi.
Jutri je zanimiv dan - "Begin"! Kot že ime pove, je ta dan primer za vse novo: za začetek diete, za začetek učenja, za začetek varčevanja. Sicer obstaja še boljši dan za začetke, zato se jutri lotimo manjših projektov, za večje bo treba še malo počakati.
Naredila sem zelo malo fotografij, ki jih bom objavila jutri, lahko pa si ogledate februarske:
Egipt Hurgada 1
Egipt Hurgada 2
Zelo veliko sem se ukvarjala s športom, veliko spala in jedla, vendar sem kalorije porabljala pri različnih športnih aktivnostih.
Tik pred odhodom v Egipt sva prodala star avto. Ta dan je bil res stresen, saj sem morala pred potovanjem zaključiti veliko stvari: plačati račune, odgovoriti na e-sporočila, pospraviti ordinacijo, zaliti rože ... Kupca avtomobila sta bila neznansko srečna, da sta dobila nov (rabljen) avto. Kar zavidala sem jima, kako sta žarela.
V soboto sem iz čiste radovednosti preverila, kakšen dan je bil petek, 3.12.2010. Kot veste, sem bila konec novembra na feng shui seminarju "Date Selection", kjer smo se naučili nekaj metod za iskanje ugodnega dne. Po najbolj osnovni metodi Tung Kung je bil dan "Establish" - dober za vse aktivnosti, kjer začnemo z neko aktivnostjo ali poslom (začetek prenove hiše, odprtje podjetja). Nikakor pa ni bil dober za prodajo, zaključek nekega posla. Zato sem kot prodajalec trpela, kupca pa zadovoljno zaželi.
Jutri je zanimiv dan - "Begin"! Kot že ime pove, je ta dan primer za vse novo: za začetek diete, za začetek učenja, za začetek varčevanja. Sicer obstaja še boljši dan za začetke, zato se jutri lotimo manjših projektov, za večje bo treba še malo počakati.