Seminar v Bad Homburgu je vodila Kajal Sheth, ena od prvih učenk mojstra Chana, ki ima največ mojstrskih nazivov. No, zdaj sem se malo zapletla, ampak bom razložila.
Najprej, mojstra Chana bi morala vedno imenovati veliko mojster Chan, saj je dobil ta naziv v trenutku, ko je podelil mojstrski naziv enemu od svojih učencev. Odločil se je namreč, da ne bo vzgojil samo enega naslednika, kot je bilo to nekdaj v navadi, ampak bodo lahko njegovi učenci pridobili mojstrske nazive za posamezna področja v feng shuiju. Tako imamo mojstre za Bazi Suanming (kit. astrologijo), za Yuen Hom, I Ging, Date Selection, načrtovanje mest ...
Nekateri njegovi učenci imajo že več mojstrskih nazivov in ena od njih je tudi Kajal. Ženska resnično obvlada, tako glede feng shuija, kot poučevanja.
Prvi dan je bilo res zanimivo. Takoj si je začela ustvarjati avtoriteto in sicer najprej s prepovedjo postavljanja vprašanj. Ja, vprašanja so dovoljena samo takrat, ko bo ona želela na njih odgovarjati. Nemški učenci so znani po tem, da preveč sprašujejo, je povedala, to pa moti potek pouka.
Vem, da nekateri mojstri feng shuija sploh ne želijo odgovarjati na vprašanja učencev, še posebej začetnikov ne. Mi smo z mojstrom Chanom imeli zelo veliko srečo, ampak očitno so ga radovedni učenci vseeno motili, zato nas je "zašpecal" Kajal. Mene to pravilo ni čisto nič motilo; dokler nam ni treba nositi enotnih majic z logotipom šole, kot pri drugih FS mojstrih, sem čisto zadovoljna.
Potem pa se je začel azijski dril. Kajal je govorila, mi smo poslušali in sledili. In bili na koncu zelo zadovoljni. Vse nam je strukturirano razložila, predstavila svoje svetovalne projekte in z veseljem odgovorila na naša vprašanja, ko je bil čas za to.
Kajal poučuje v Londonu, Indiji, Franciji, Italiji, Aziji in Afriki. Na koncu nas je pohvalila in rekla, da smo bili ena najboljših skupin. Močno sumim, da to vsem reče. Verjetno pa je pri tem mislila predvsem na odnos, ki se je vzpostavil med nami in na koncetrirano sledenje njenim razlagam.
Zanimivo se mi je zdelo to, da nam je prepovedala razmišljati o svojem stanovanju ali hiši. Kar zelo dobro poznam iz mojih seminarjev. Poveš kakšno pravilo in udeleženci takoj začnejo ugotavljati, kako je pri njih doma. Po očeh se jim vidi, kako analizirajo - s pogledom begajo sem in tja, koncetracija pade, ne poslušajo, dokler ne ugotovijo, ali bo treba hišo podreti ali prodati. Zato tudi jaz ne dovolim vmesnih vprašanj, še posebej ne o situaciji v lastnem domu.
Najprej je potrebno narediti pet projektov pri sosedih, sorodnikih ali znancih, potem se lotimo analize doma. Pri tem je najmanj 50% možnosti, da bomo delali napačno. Veste, kolikokrat sem se zmotila pri izdelavo moževega horoskopa? Štirikrat! Upam, da je vsaj ta zadnja različica pravilna ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar