Sem pa se spomnila prve resne oddaje o razstrupljanju, ki so jo pred leti predvajali na kanalu A. Prikazali so skupino Britancev, ki je bila na postu, nekje v Španiji. Tako so s sitom lovili kakec in analizirali vsebino. Govorili so o postu s sokovi in kolonski hidroterapiji ter komentirali spremljevalne simptome, ki nastanejo pri razstrupljevanju. Besedo detox je takrat prvič slišala večina Slovencev, sedaj pa nam je postala tako domača kot regrat in cviček.
Tudi jaz sem prvi delovni dan (po devetih dopustniških dneh!!!) začela z detoksom: odjavila sem se od prejemanja novic kar od treh vodilnih nemških strokovnjakov s področja zdravja in osebne rasti.
V zadnjem času so postali tako agresivni, tako penetrantni, tako ... ah, saj ne vem, kako bi povedala, ampak postali so mi tečni. Seveda se pri vsaki odjavi vprašam, kako naši naročniki na e-revijo razmišljajo o naših vsebinah. Hahahaha, to, da jih pošiljamo prepogosto, sigurno ne, ker jih enkrat do dvakrat na mesec.
Z zunanjo sodelavko Katjo skrbiva za res kakovostne članke, ker si mislim, da so naši bralci podobni meni in ne želijo brati nekih na pamet prevedenih člankov brez dodane vrednosti. Imamo tudi novo zunanjo sodelavko Jasno, ki nas je takoj vidno razbremenila in bo prevzela tudi ustvarjanje e-novic.
No, jaz nisem na detoksu, čeprav sem med prazniki pojedla več sladkarij kot običajno. Ker imam mladega in aktivnega psa, ki potrebuje veliko gibanja, smo se vsak dan dopusta potepali. Sedem dni smo preživeli v planinah v bližini Beljaka in raziskovali okolico. Ne, snega ni bilo ... (vsi me to sprašujejo, čeprav je močno snežilo v severni Koroški).
Pogled iz našega apartmaja in v enem tednu mi ni uspelo narediti nobene lepše fotografije. Je pa bil vsak dan drugačen pogled na dolino - fantastično.
Naredila sem bilanco, kje vse smo bili. Če bi bilo vreme bolj prijazno, bi naredili še več kilometrov, tako pa smo izvedli te ture:
1. Po obali jezera Afritz (5,7 km) - prijeten sprehod ob nabrežju jezera, samo ena stran jezera močno tangira regionalno cesto (hrup, smrad), zato nismo šli okrog jezera, ampak v obe smeri po eni strani.
2. Arriach, polovica označene poti po gorskih kmetijah (5,5 km) - celotna pot je dolga 12 km, mi pa smo bili že malo pozni in na Silvestrovo nismo želeli hoditi po temi. Okrepčali smo se z doma narejenimi kremšnitami v najboljši restavraciji v vasi. Zanimivo: Arriach je trdno v rokah protestantov (zanimiva zgodovina, preberite kaj več).
3. Pot grajskih gospodov v bližine razvalin gradu Landskron (3,7 km) - prijetna, nezahtevna pot, ki jo lahko povežemo z ogledom razvalin (pozimi je grad zaprt), Opičje gore (Affenberg - sem že bila tukaj, vendar je pozimi to raziskovalno središče zaprto, saj opice seksajo) in kopanjem v Osojskem jezeru (brr, pozimi premrzlo).
4. Pohod od Heiligengeist do Almgasthof Hundsmarhof (malo boljša planinska koča, ki je vedno polna in ima ljubljanske cene). Pohod ni nič posebnega, je kratek, vendar je ravno tisti dan zelo pihalo in smo bili zadovoljni s prehojenimi 5,6 km. Ker v koči, po pol urnem čakanju, nismo mogli niti naročiti, smo odšli. Jedli smo v restavraciji Jedermann in bili navdušeni nad hrano. Pozor, kuhinja dela do 15. ure in nadaljuje zvečer.
V soboto smo želeli v okolici Faackersee narediti še eno turo, dolgo 7 km, vendar je bilo vreme preveč neprijazno. Midva s psičkom Luiem sva to nadoknadila v nedeljo, ko sva se več kot tri ure potepala po Ljubljani in sigurno naredila 7 km.
Skupna bilanca: 34 km. Tukaj nisem štela mini izletov okrog apartmaja, ki prinesejo še najmanj 4 kilometre.
Mogoče se komu ta številka ne zdi visoka, jaz pa sem zelo zadovoljna, saj so to bili zdravi, prijetni in zanimivi kilometri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar