Naravni viri joda

Seveda je najbolje, da jod poiščemo v živilih. Japonci so res svetovni prvaki pri količini zaužitega joda. Priporočeno je, da vsak dan pojemo 0,2 mg joda (oz. 200 mikro gramov). Japonci ga dnevno pojedo 1 do 13 mg, Nemci 0,07 mg (za Slovenijo nimam podatkov, smo pa kar podobni Nemcom).

Že leta 1928 so izmerili, da ščitnica VSEBUJE 10 mg, celotno telo pa 52 mg joda. Po današnjih ocenah za normalno delovanje ščitnice porabimo 30 % celotnega vnosa joda. Ker imamo različno gensko sestavo kot Japonci, se je treba dodajanja joda lotiti preudarno, predvsem pa postopoma. Zelo narobe bi bilo, če bi se začeli basati z morskimi algami in ribami. Naša ščitnica bi nam lahko zelo zamerila!

Nemški zdravnik Jochen Armbruster pravi, da so v njegovi ordinaciji naredili več kot 5.000 testov joda in kar 90% pacientov je imelo premalo joda v telesu.

Preden posežemo po različnih dodatkih za zviševanje joda, ga lahko "poiščemo" v hrani. Seveda pa se, ob sedanjih razmerah v morju, takoj pojavi dilema: je morska hrana še dovolj zdrava? Kaj pa težke kovine, plastika, drugi strupi?

10 živil, ki vsebujejo največ joda (več kot 0,1 mg na 100 g živila):

- polenovka
- plošča (navadna ali morska)
- rakci
- gojeni losos
- škampi
- jastog
- pokrovače
- morske alge
- klapavice
- divji losos

Prvič sem sama popekla škampe. Bili so odlični!!! Samo kislina je manjkala, ker sem jih zalila s presladkim vinom.

Škampi s česnom, čilijem in peteršiljem, polenta in patišon bučke s čebulo in kaprami.