S čim si služim denar

petek, 5. avgust 2016

Zakaj berem

Ljudje smo verjetno tudi pri branju knjig razdeljeni po Parettovem pravilu: 20 % nas bere, 80 % pa ne. Meni, veliki knjigoljubki, so ljudje, ki ne berejo malo sumljivi. Kje dobijo potrebno znanje za življenje? Glavna prednost tega, da beremo, je ravno ta, da se iz zgodb naučimo in ne ponavljamo napak, ki so jih delali že drugi.

Danes zjutraj me je v pisarni pričakal paket s knjigami. Jupiiii!!! Ni boljšega občutka, ko iz škatle jemljem knjige in jih prvič prelistam.

Tokrat so prišle knjige, ki jih lahko brez zadržkov imenujem "jagodni izbor". Dve fantastični knjigi o hipersenzibilnosti, šest knjig o izčrpanosti oziroma nadledvični žlezi (in ostalih hormonih), velika knjiga o mitohondrijih in še večja o hranilnih snoveh.Na koncu pa poslastica: Rakave celice ne marajo malin (Krebszellen mögen keine Himbeeren).

Imam pa veliko dilemo: katere knjige se naj najprej lotim? Glede na moje stanje, bom začela z eno "hormonsko". Ali pa o hipersenzibilnosti? Hmmm ....


Moj knjižni jagodni izbor za to poletje (in jesen)

Odkar sem naredila test o hipersenzibilnosti in zbrala 230 od 300 možnih točk, me ta tema zelo zanima. Anne Heintze je napisala dobro knjigo (ker je sama hipersenzibilna, dela pa tudi kot svetovalka) "Na različne načine drugačni". Hipersenzibilni smo kot barvaste žirafe ... Tudi Luca Rohleder v knjigi "Poklicanost za hipersenzibilne" piše o tanki črti med genialnostjo in psihičnim zlomom.

Zakaj berem? Ker sem radovedna!

P.S.
Popravek: knjiga, ki sem jo naročila (od Anne Heitze), govori o multitalentih (skener osebnostih) in ne o hipersenzibilnosti. O tej temi piše v knjigi "Nenavadno normalni" (Außergewöhnlich normal).

sreda, 3. avgust 2016

Mineralna olja na naših krožnikih

Saj ne vem, ali o tem sploh naj pišem. Ker me boste napadli, da pretiravam, ali da ne veste, kaj bi naj sploh še jedli ... Ampak, o tej temi se v Nemčiji že kar nekaj časa piše in ne moremo si več zatiskati oči: v hrani so prisotna ogljikova mineralna olja, ki so karcinogena. Kako pridejo tja?

Nekaj jih dobijo živila že iz okolja, ko pride do izlivov nafte ali drugega onesnaženja. Vir so tudi izpušni plini v prometu in industrijski izpusti. Največ pa jih dobijo iz embalaže, natančneje tiskarske barve in recikliranega papirja, ki vsebuje do 250 različnih kemikalij. Živilo se lahko ogljikovodično "naparfumira" direktno, ko pride v stik z embalažo, ali preko hlapljivih delcev v zraku embalaže (ker so ogljikovodiki hlapljivi pri sobni temperaturi).

Najbolj so v nevarnosti živila, ki imajo veliko površino in dolg rok trajanja (riž, testenine, zdrob, kosmiči). Tudi, če proizvajalec živila zapakira v karton iz novega papirja, se lahko med transportom onesnažijo, saj prostor med škatlami zapolnijo s starim papirjem (paletami iz odpadnega papirja).

Si predstavljate ta absurd: kupite drago ekološko pridelan riž/piro/lečo, ki je "obogaten" z mineralnim oljem. Ali božično čokolado za otroke, ki vsebuje mineralna olja - kar se je zgodilo lani decembra. Recikliranje je v tem primeru dobro za naravo in slabo za ljudi.

Pri vsakem četrtem živilu, ki so ga testirali nemški uradniki od 2011 do 2015, so našli ogljikova mineralna olja, ki so karcinogena in vplivajo na gensko zasnovo. Največkrat je bil onesnažen zdrob, pa tudi riž, testenine in čokolada.

Nemška organizacija Foodwatch zahteva ničelno toleranco za mineralna olja v živilih. Vladi očita, da že dolgo pozna težave, ampak ne ukrepa. Na spletu sem našla predlog resolucije o mineralnih oljih. Srčno upam, da se bo kmalu kaj spremenilo. Do takrat pa moramo kupovati z očmi in se izogibati kartonski embalaži, kjer so živila z njo v direktnem stiku. Nos nam tokrat ne bo pomagal, saj mineralna olja v živilih ne zavohamo.


PREDLOG RESOLUCIJE
29.2.2016
PE579.825v01-00
 
B8-0411/2016

v skladu s členom 133 Poslovnika

o ureditvi vsebnosti mineralnih olj v hrani in drugih vsakdanjih izdelkih

Sylvie Goddyn, Mireille D'Ornano, Jean-François Jalkh, Steeve Briois, Louis Aliot

B8‑0411/2016 Predlog resolucije Evropskega parlamenta o ureditvi vsebnosti mineralnih olj v hrani in drugih vsakdanjih izdelkih

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju študije združenja Foodwatch o živilskem sektorju in neposredno ali posredno z njim povezanih zadevah,

–  ob upoštevanju člena 133 Poslovnika,

A.  ker se nasičeni ogljikovodiki mineralnih olj kopičijo v organih, kar lahko vpliva na zdravje;

B.  ker so aromatski ogljikovodiki mineralnih olj mutagene snovi, ki vplivajo na hormonski sistem;

C.  ker mineralna olja, ki so prisotna v embalaži in mazivih za stroje, prehajajo v hrano;

D.  ker mineralna olja, ki so prisotna v gelih za tuširanje, prispevajo k onesnaževanju vode;

E.  ker trenutno ni določena dovoljena količina mineralnih olj v vsakdanjih proizvodih;

1.  zahteva omejitev vsebnosti mineralnih olj v hrani in gelih za tuširanje;

2.  zahteva strogo omejitev vsebnosti nasičenih ogljikovodikov mineralnih olj in ničelno toleranco za vsebnost aromatskih ogljikovodikov mineralnih olj;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo z imeni podpisnikov posreduje Komisiji, Svetu in državam članicam.