Zakaj berem

Ljudje smo verjetno tudi pri branju knjig razdeljeni po Parettovem pravilu: 20 % nas bere, 80 % pa ne. Meni, veliki knjigoljubki, so ljudje, ki ne berejo malo sumljivi. Kje dobijo potrebno znanje za življenje? Glavna prednost tega, da beremo, je ravno ta, da se iz zgodb naučimo in ne ponavljamo napak, ki so jih delali že drugi.

Danes zjutraj me je v pisarni pričakal paket s knjigami. Jupiiii!!! Ni boljšega občutka, ko iz škatle jemljem knjige in jih prvič prelistam.

Tokrat so prišle knjige, ki jih lahko brez zadržkov imenujem "jagodni izbor". Dve fantastični knjigi o hipersenzibilnosti, šest knjig o izčrpanosti oziroma nadledvični žlezi (in ostalih hormonih), velika knjiga o mitohondrijih in še večja o hranilnih snoveh.Na koncu pa poslastica: Rakave celice ne marajo malin (Krebszellen mögen keine Himbeeren).

Imam pa veliko dilemo: katere knjige se naj najprej lotim? Glede na moje stanje, bom začela z eno "hormonsko". Ali pa o hipersenzibilnosti? Hmmm ....

Moj knjižni jagodni izbor za to poletje (in jesen)

Odkar sem naredila test o hipersenzibilnosti in zbrala 230 od 300 možnih točk, me ta tema zelo zanima. Anne Heintze je napisala dobro knjigo (ker je sama hipersenzibilna, dela pa tudi kot svetovalka) "Na različne načine drugačni". Hipersenzibilni smo kot barvaste žirafe ... Tudi Luca Rohleder v knjigi "Poklicanost za hipersenzibilne" piše o tanki črti med genialnostjo in psihičnim zlomom.

Zakaj berem? Ker sem radovedna!

P.S.
Popravek: knjiga, ki sem jo naročila (od Anne Heitze), govori o multitalentih (skener osebnostih) in ne o hipersenzibilnosti. O tej temi piše v knjigi "Nenavadno normalni" (Außergewöhnlich normal).