Moško-ženske zgodbe

Prva zgodba

Pred njega se postavim v kratkih hlačah, prvič v sezoni, in ga samo pro forma vprašam: "Imam celulit?"

On: "Obrni se."

Kaj???

Ko se vrtim okrog osi in medtem razmišljam, ali se mu je popolnoma zmešalo, ker ni takoj rekel "Nimaš ga!", zaslišim njegovo sodbo.

"Nimaš ga, razen, ko svetloba pade pod kotom, potem se vidi."

Prav mi je, kaj pa sprašujem moškega za mnenje. Če je pameten, bo vseeno povedal resnico.


Druga zgodba

Zazvoni telefon in on se oglasi.

"Zdravo. Ja. Ne morem. Lahko. Ob petih. Adijo."

Zdaj pa mi povejte, kako se naj moški in ženske sporazumevamo, če tako različno komuniciramo.

Če bi meni zazvonil telefon, bi se slišalo takole:

"Zdravo, Petra. Lepo, da kličeš, že dolgo nisva poklepetali. Kaj je novega. A res? A tista blontna z očali, ki se je lani poročila z celjskim odvetnikom? Kaj? Ne morem verjeti! No, to pa je novica. Tudi ti imaš eno? Ne? Kdaj? Tako kmalu? Vauuu ... Hmm, kdaj pa? Ta torek? Joj, res ne morem. Da ti ne pozabim povedati, Nataša je noseča. Že veš? Tudi pride? Super. Potem pa se dobimo v četrtek ob petih. Kje je že to? Pri tisti modri stavbi z rdečimi okni? Ne? Aaaa, tam kjer sem prejšnjič kupila hlače. V redu, pridem. A prinesem kaj s sabo? Si prepričana? Adijo. Ja, lepo bodi in pozdravi Aleša. Kaj, to tudi? No, boš povedala v četrtek kaj več. Čao."

Kaj bi eden brez drugega ...

Tretja zgodba

Pogovarjava se o prtljagi, ki jo bova vzela na dopust. Malo potipam, kakšna oblačila bo vzel s sabo, da bova stilistično približno enaka. Nič ni bolj smešnega, če je ona v obleki in visokih petah, on pa v trenerki. Dam mu še zadnji nasvet, da ja ne bi prišlo do nesporazumov: "Za štiri dni potrebuješ 10 majic, pa bo vse v redu."

"Zakaj pa toliko?" se čudi.

"Štiri krat dve majici, pa še dve za rezervo. " mu pojasnim.

Na to mojo zelo logično razlago odgovori:

"Zdaj morava končati. Grem kupit prikolico za avto, ker bo zmanjkalo prostora za vse te stvari."