Daša v popolni oskrbi

Včeraj je bila na obisku psička Daša. Lastnik mi jo je predal pred fitnesom, kot po navadi. Daša potem v varnem kotu, ali zleknjena sredi fitnesa, opazuje, kako se mučim. Moji sotrpini jo že poznajo, zato jo z veseljem pobožajo ali vsaj pozdravijo. Da bi sodelovala z mano pri telovadbi, zaenkrat ne kaže zanimanja - dokler ne bo moj trener začel po fitnesu metati koščkov klobase, da bi jih lovila ...

Seveda bi Daša najraje ostala z lastnikom (umazani čevlji so seveda njegovi!), ampak tudi tetka Helena ni slaba. Čeprav zadnje čase ne kuham več slastnih malic ... mora biti kar konzerva dobra. 

Po mojem treningu je na vrsti Dašino razgibavanje. Dve vrsti hiš od naših poslovnih prostorov je širok zelen pas in tam se najraje igrava. En del zelenice kosi tudi predsednik vlade. Daši mečem koščke piščančje salame, za katerimi dirka kot mladenka (sicer je stara 9 let!). Najraje ima, če se skupaj podiva med grmički in drevesi - verjemite, takšni šprinti so zelo naporni.

Po mojem in njenem treningu je na vrsti malica, potem pa kosmatinka gre spat, jaz pa delat. No, razen, če mi tega ne prepreči Daša, ki se uleže poleg svoje postelje, tam kjer bi morale biti moje noge. 

Po kosilu greva na krajši sprehod (je že prevroče za daljše izlete), po službi je na vrsti igra v atriju, kjer Daši skrijem koščke salame in jih mora iskati. Zadnjič sem jo zalotila, da je polulala mojo najljubšo okrasno travo. Ti kosmata ritka, sem bila jezna. 

Ko jo pride iskat lastnik, priredi takšno predstavo navdušenja in toženja hkrati, da bi jo z veseljem sprejeli v vsakem gledališču. Naključni opazovalec bi sklepal, da jo bo lastnik rešil iz najslabše pasje oskrbe, v kateri je bila 8 mesecev in ne 8 ur. Mene niti ne pogleda več in z lastnikom ponosno odide domov. Hja, psi vedo, da se je treba prilizovati najmočnejšemu alfa samcu.