S čim si služim denar

petek, 18. marec 2016

Kako ste se sposobni navezati na druge?

Nihče ni samozadosten otok, odrezan od drugih, vsi se moramo vključevati v družbo, ustvarjati odnose in nanje reagirati. Ste že kaj slišali o stilih navezanosti? Z navdušenjem sem prebrala članek o tem in se malo poglobila v snov. Marsikaj mi je postalo jasno! Zato pa to počnem ...

Raziskovalci so empirično potrdili, da se stili navezanosti prenašajo preko več generacij, najmanj treh. Zato je tako pomembno, da se zavedamo, kakšen je naš stil navezanosti. Če ni "varen", ga moramo popraviti, tako zaradi sebe, kot zaradi otrok.

Vedno znova me preseneti, koliko kompromisov so pripravljeni starši sprejeti zaradi otrok. Vendar so pogosto to kompromisi, ki otrokom škodujejo. Zato bi se morali starši periodično samoanalizirati in preveriti, kaj otrokom sploh dajejo. Mogoče jim dajejo odlične pogoje za življenje, hkrati pa jih, zaradi "napačnega" stila navezanosti vzgajajo v emocionalne invalide. Kot so njihovi starši njih.

Avtorici članka sta primerjali rezultate anket med ameriškimi in slovenskimi anketiranci. Ugotovili sta, da je 11% manj slovenskih študentov varno navezanih in 14% več izogibajoče navezanih. V Sloveniji je več oseb, ki se izogibajo intimnosti in medsebojni povezanosti.

A ni to presenetljiva ugotovitev za malo deželico, kjer so ljudje živeli zelo izolirano (po dolinah), v plemenskih skupnostih? Kjer so bili incestni odnosi, kot je zadnjič povedala Milena Miklavčič, pogost pojav? Nisem dovolj pametna, ampak za incestne odnose ne potrebuješ intime.

Dolg članek sem, samo za vas, dragi bralci bloga, prepisala v tabelo. Kje se najdete?

Navezanost
Model sebe (odvisnost)

Pozitiven (nizka)
Negativen (visoka)
Model drugih (izogibanje)
Pozitiven (nizko)
VAREN (48%)
- Brez večjih težav se čustveno zbližajo z drugimi ljudmi.
- Zanesejo se nase in drugi se zanesejo nanje. V odnosih se počutijo varne.
- Z drugimi so povezani, hkrati pa ohranjajo svojo individualnost.
- Dobro samovrednotenje, se poznajo.
- Postavljajo si realistične cilje in načrte.
- S problemi se spoprijemajo aktivno in fleksibilno.
- V partnerskih odnosih: intima, bližina, spoštovanje, zaupanje.
- Partnerske odnose rešujejo konstruktivno.
- Njihovi odnosi trajajo dvakrat toliko časa kot pri drugih stilih navezanosti.
- Vešči so v socialnih situacijah, vedri, prijetni.
- V zakonskem življenju: se znajo prilagajati, sprejemamo nove informacije.
- Imajo uravnotežen pogled na otroštvo, ga ne idealizirajo.
- Z lahkoto se spomnijo avtobiografskih podatkov. Življenjske zgodbe so notranje skladne, starše opisujejo uravnoteženo.

PREOKUPIRAN (13%)
- Težijo k stikom z drugimi in se brez tesnih stikov ne počutijo dobro.
- Želijo se popolnima zbližati z ljudmi, ugotavljajo pa, da si drugi ne želijo biti tako blizu njih, kot bi si želeli oni sami.
- Sebe vrednotijo nizko, druge pozitivno.
- Ljubezen vrednotijo kot obsesijo.
- Zaljubijo se hitro in z lahkoto. Doživljajo veliko čustvenih padcev in vzponov, ekstremno seksualno privlačnost in ljubosumje.
- Skozi spolne odnose skušajo zadovoljiti potrebe po varnosti in ljubezni.
- Za druge skrbijo na samopožrtvovalen (kompulziven) način
- Samopodoba je slaba, ego majhen, včasih so preplavljeni z negativnimi mislimi in občutji.
- Pogosto ne morejo kontrolirati jeze. Ko postanejo v stiski anksiozni in ne dobijo podpore partnerja, reagirajo z jezo. Če jih je strah izgube partnerja, jezo potlačijo.
- V sebi nosijo konflikt med pozitivnimi in negativnimi lastnostmi osebe, na katero so navezani. Teh lastnosti ne znajo integrirati (jih realno ovrednotiti).
- Njihova preteklost se zelo prepleta s sedanjostjo; večkrat so poplavljeni s starimi čustvenimi spomini, ki ovirajo funkcioniranje tukaj in sedaj.

IZOGIBAJOČ STIL – splošno
- Bližina drugih ljudi jim je neprijetna, strah jih je intimnosti. Drugim težko zaupajo in težko se zanesejo nanje.
- Mislijo, da ljubezenski partnerji želijo večjo intimnost kot oni sami. Neradi sprejemajo in dajejo podporo. V spolnosti želijo obdržati čustveno distanco.
- Za njih je značilna disfunkcionalna jeza. Na jezo drugih reagirajo s svojo jezo; tega se slabo zavedajo. - Jezo lahko razumemo kot kontrolni mehanizem za postavljanje emocionalne meje v medsebojnih odnosih.
- Tudi, ko drugi od njih želijo pomoč ali podporo ali ko so sami odvisni od nekoga, izražajo več jeze kot druga dva stila.
- Samopodoba je na videz res pozitivna, vendar je njena struktura šibka, slabo integrirana.
- Ne vidijo in ne sprejemajo svojih slabih strani, prav tako nimajo integriranih različnih delov sebe v skladno celoto.
- Zaradi nesprejemanja staršev razvijejo standarde, ki so daleč od tega, kar oseba dejansko je. Da bi se izognili negotovosti (zavračanju), zanikajo svoje negativne lastnosti. Njihova samopodoba je v resnici tako slaba krhka, da ne morejo tolerirati odkritja svojih slabih, nesprejetih delov.
Negativen (visoko)
ODKLONILNO - IZOGIBAJOČ(10%)
- Počutijo se dobro brez tesnih odnosov z drugimi. Pomembno jim je, da se počutijo neodvisne in samozadostne.
- Ne želijo se zanašati na druge, prav tako jim ni všeč, če se drugi zanašajo nanje.
- Sebe vrednotijo pozitivno, na druge gledajo negativno.
- Pred razočaranjem v odnosih se varujejo z izogibanjem odnosov, ki zahtevajo bližino in intimnost ter ohranjajo občutek, da so neodvisni in neranljivi.
- Največ jim pomeni delo in hobiji.
- Prijateljstva gradijo na skupnih interesnih aktivnostih, manj na čustveni bližini.
- Za njihove partnerske odnose so značilni pomanjkanje intimnosti, bližine, majhna čustvena izraznost.
- V partnerski odnos so manj vpleteni kot njihov partner.
- Starši: niso odobravali direktnega izražanja negativnih čustev, do otrok so bili hladni, čustveno nedostopni in premalo občutljivi za otrokove potrebe in čustva. Spodbujali so aktivnosti, ki nimajo povezave z intimnimi odnosi (šolske dosežke, šport).
- Pri spominjanju na otroštvo imajo težave, dajejo zelo splošne opise (mama je bila dobra), ki niso podprti s specifičnim spominom.

PLAŠLJIVO - IZOGIBAJOČ(29%)
- Pri navezovanju tesnih stikov niso sproščeni, le težko zaupajo in težko se zanesejo na druge.
- Bojijo se, da bodo preveč prizadeti, če se jim bo kdo preveč približal.
- Sebe doživljajo kot nevredne ljubezni, druge ljudi pa kot nevredne zaupanja.
- So zelo ranljivi in čustveno manj izrazni.
- Njihovo samozaupanje je majhno. So čustveno odvisni in zelo ljubosumni.
- Lahko imajo nekaj tesnejših prijateljev, vendar so ta prijateljstva gradili več let.
Počutijo se, da v odnosu več dajejo kot njihovi prijatelji.
- Težko se spustijo v partnersko razmerje. Če se, prevzamejo pasivno vlogo, so zelo odvisni in so bolj vpleteni v odnos kot njihov partner.
- Ta stil pogosto razvijejo osebe, ki so jih starši zavračali (zato so razvili nezaupanje)
- So zelo pozorni in občutljivi na to, kako se drugi odzivajo nanje in kako jih sprejemajo.
- Starši: so bolj direktno izražali negativna čustva do njih (= razvilo se je izogibanje konfliktom, plašljivost).
- Ko opisujejo travmatične izkušnje iz otroštva, postanejo zmedeni. Včasih ne morejo govoriti, ker je vsebina preveč boleča. Zgodbe so neskladne.




Iz članka Kako se spopasti s strahom pred intimo pa še rešitve:

Če ste v katerem od obeh zgoraj opisanih vzorcev prepoznali sebe in/ali svojega partnerja, si preberite nekaj strategij za samopomoč.

Če ste se prepoznali v izogibajočem partnerju, lahko poskusite naslednje strategije:

1. Poskušajte brati čustva svojega partnerja, potem pa skupaj preverita, ali ste ga pravilno prebrali.

2. Ko vam bo partner razlagal, kako se ob vas počuti, še zlasti, če bodo ta čustva negativna, skušajte zdržati do konca. Verjetno bo to za vas izredno težko, vendar ga ne prekinjajte, ne menjajte teme in ne pobegnite.

3. Naučite se prepoznati in poimenovati svoje občutke. Pri tem vam je lahko v pomoč knjiga Emocije (Zoran Milivojević) ali kakšna druga literatura za čustveno opismenovanje.

4. Če vas kdo od bližnjih vpraša, Kako si?, mu ne odgovarjajte le z Dobro, ampak mu povejte, kako se dejansko počutite.

5. Bolj kot boste do svojega partnerja odmaknjeni, bolj se vas bo oklepal in manj prostora vam bo dal. Večkrat mu povejte in pokažite, da ga ljubite in da je za vas nenadomestljiv.

6. Nikoli ne postavljajte svojega dela in kariere pred odnose. Če vam poslovno kdaj spodleti, se ne boste mogli na nikogar opreti. Če vam uspe, pa ne boste imeli nikogar, s katerim bi lahko uživali sadove svojega dela. Da bi bili ljubljeni in sprejeti, vam ni treba biti popolni oziroma super uspešni.


Če ste se prepoznali v anksiozno preokupiranem partnerju, pa lahko poskusite naslednje:

1. Ko se bo vaš izogibajoči partner zaprl vase in bil do vas zavračajoč, to verjetno pomeni, da je anksiozen in se skuša pomiriti. Če se da, tega ne vzemite osebno.

2. Tudi, če izogibajoči partner to zanika, trpi zaradi močnih in bolečih negativnih čustev. Če utihne, se umakne ali pa v pogovoru začne intelektualizirati, potem odnehajte in poskusite spet drugič.

3. Če ima izogibajoči partner potrebo po odmiku, ga ne zasledujte. Le še bolj se bo umikal. Dajte mu dovolj prostora in časa, da vas začne pogrešati. (Seveda, če ste zmožni zdržati z lastnimi težkimi občutki.)

4. Zavedajte se, da če v odnosu potrebujete ogromno intimnosti, potem boste zelo verjetno izbrali partnerja, ki vam jo bo težko nudil.

5. Bodite čustveno ogledalo svojemu partnerju. Povejte mu, kako mislite, da se počuti in zakaj se vam tako zdi. tako mu boste pomagali razviti boljše zavedanje lastnih občutkov. Primer: Si morda jezen? Tako se mi zdi, ker govoriš z jeznim tonom in tvoja drža je napeta.
(Strategije so povzete po dr. Hal Shorey. )

Še dobro, da so naši možgani gnetljiv organ in nič ni zapisano v kamen. Ne pozabite, da se da stil navezanosti iz nevarnega v varnem odnosu preoblikovati v varnega. Temu se reče prislužena varna navezanost. Ta pot nikakor ni lahko in kratka, vendar je nujna, če si želite kakovostnega in izpolnjujočega intimnega odnosa.  Pri tem vam je seveda lahko v pomoč tudi psihoterapija.

Originalni članek in še številne druge najdete tukaj,  na spletni strani avtorice prispevka http://www.psihoterapija-mr.si/

2 komentarja:

  1. Helena, tole je pa prispevek kot nalašč zame. Sedaj že veste, da imam rada psihologijo že od nekdaj. Klub temu, da nisem študirala psihologije, sem pri svoje študiju imela kar nekaj le te. Krasno ste povzeli. Tudi članek, kljub dolžini, je vreden branja. Se človek kar lažje ali težje :) umesti in začrta nadaljnjo pot.
    Lep in sončkast vikend!

    OdgovoriIzbriši
  2. Predolg članek??? Nikakor! Končno je vse na svojem mestu.

    OdgovoriIzbriši