Ekstremizem rodi ekstremizem

Včeraj sem bila obtožena sovražnega govora na račun beguncev (na svojem blogu). Seveda sem se zasekirala, ker mislim, da sovražni govor nima ničesar iskati v naši družbi. Pobrskala sem po spominu in ugotovila, da je moja vest čista. Če jaz širim sovražni govor, je to, v primerjavi z drugimi  v homeopatskih dozah in popolnoma nenamerno. Ali je kritično razmišljanje sedaj že sovražni govor?

Zanimivo je to, da me je obsodil nekdo, ki sploh ni prebral mojih prispevkov na blogu. Kako sovražim ekstremizme vseh vrst, pa naj bodo levi ali desni. V bistvu so mi fanatiki dolgočasni, saj ves čas ponavljajo eno in isto - "svojo" resnico. In kar je najbolj pomembno, ne znajo poslušati drugih, njihovih argumentov, strahov, potreb.

Sama sem si v debati o mojem sovražnem govoru vzela to pravico, da ostanem na sredini. Na stabilni sredini, kjer lahko z vso potrebno kritično distanco opazujem leve in desne ekstremiste (fanatike). Vzela sem si tudi pravico, da svoje misli, mnenja in strahove javno izrazim. Seveda na primeren način, saj ekstreme sovražim.

Lahko v prispevku na blogu napišem, da razmišljam o tečaju samoobrambe? Da me bo kmalu strah spati pri odprtem oknu? Da lahko od beguncev tudi nekaj zahtevamo, ne samo dajemo? Da ne vem, ali sem se kot ženska pripravljena odpovedati svobodi? Je to sovražni govor?

Levi in desni ekstremisti imajo nekaj skupnega: če nisi z nami, si proti! Znan slogan, a ne? Ampak, dragi moji, brez mene, moji možgani še odlično delajo, saj jih pridno negujem s posti, hrano in vitaminčki. Ekstremisti od nas, na "sredini" mislijo, da smo (čustveno, svetovno nazorsko, politično) nestabilni in zato idealne žrtve za manipulacije. Mi še nismo "spregledali", ne vemo, kaj se dogaja in da je treba ukrepati takoj sedaj, saj vendar vidimo, kam vse to pelje. Besednjak obeh ekstremov je identičen, samo oni tega ne opazijo - mi na sredini pa in tega nas je strah!

Oba ekstremistična pola zopet delita Slovence in delata več škode, kot koristi. Če bi bili v naši državi enotni in sprejeli konsenze odločitve o begunski politiki, bi vsi profitirali. Tako pa eni in drugi po nepotrebnem izgubljajo energijo za fanatizme, ki so škodljivi sami po sebi. In iz zgodovine vemo, da ekstremizem rodi drug ekstremizem. Dajte, skulirajte se malo. Oboji!

Kaj še zahtevajo ekstremisti (da ne bo ugibanj, govorim o tistih, ki so za ali proti beguncem): da se kot posamezniki podredimo potrebam interesne skupine. Zopet znana zgodba iz zgodovine: če si "naš", si naš z dušo in telesom, tvoji možgani sprejemajo samo ukaze, ki jih dajejo "naši" voditelji.

Eeeehhhh, dajte no, to je mentalni nivo mravelj. Čeprav so mravlje baje zelo inteligentne in sem jim mogoče naredila krivico.

V bistvu sem v mislih pripravljala prispevek o odgovornosti in beguncih, pa me je sovražni govor prehitel. Namreč, vlada in vodilni na različnih ministrstvih morajo v teh zelo težkih časih sprejemati neke odločitve. Morajo jih. Saj to moramo početi vsi, samo da so tokrat razmere zelo težke, saj ni stabilnih informacij. Ko se, na primer, pri nas odločamo o novem izdelku, imamo na voljo dovolj zanesljivih informacij: poznamo dobavitelja, sestavine, svoje stranke, potrebe na trgu in zakonodajo.

Kakšne zanesljive informacije imamo o begunski krizi? Nihče jih nima. Verjetno so evropske vlade naredile neke izračune in modelirale različne scenarije. Ampak, če pride v model toliko neznank, to ni več modeliranje, temveč vedeževanje.

Vseeno je potrebno sprejemati odločitve. Kaj, če bodo napačne, kdo bo odgovarjal? 

Odločitve vlade bomo vrednotili v duhu političnih odločitev - prizanesljivo. Kako pa bomo gledali na napačne odločitve (dejanja, izjave, pobude) levih in desnih ekstremistov, ki so fizične osebe? Kaj bodo rekli levi, če se bo uresničil scenarij o nasilnih beguncih? Ko bo prišlo do ropanja in posiljevanja? "Res? To se dogaja? Kaj bomo pa sedaj?"

Kaj bodo rekli desni, če se bo vso to sovraštvo do beguncev izkazalo za popolnoma neupravičeno? "Ups, zmotili smo se? Saj nismo tako mislili."

Oboji imajo enak problem: zaradi fanatizma ne morejo trezno razmišljati. Ne morejo sprejemati pametnih odločitev z nezanesljivimi informacijami, ki jih trenutno imamo, predvsem pa ne razmišljajo dolgoročno - kako bodo odgovarjali za odločitve, ki jih sprejemajo sedaj.