Kavalir in spoštovanje

Vesela sem, da še obstajajo kavalirji. Dobila sem kraljevsko lilijo IN čokolado. Kavalir si je sicer zaželel, da ga omenim v blogu, vsaj s kraticami, ampak najprej je treba preveriti, koliko zahtev z mojega seznama izpolnjuje. On trdi, da skoraj vse. Bomo videli ...

Feng shuija in astrologije se ni ustrašil, kar mu štejem v velik plus :)

Čokolada je samo še čokoladica, zato objavljam raje slike kraljevske lilije, ki baje simbolizira spoštovanje. Ko sem se z objektivom približala prelepim cvetovom, sem dobila tudi drugačne asociacije. Pa vi?

Kako preživeti pred-menopavzo

"Potrebujem popolnoma nov program za treninge!" sem danes zjutraj teatralično oznanila svojemu trenerju Boštjanu. Malo me je čudno pogledoval in po nekajsekundnem stokanju le dočakal moje pojasnilo: "Zato, ker sem v pred-menopavzi!"

Ker se še vedno ni zavedal, kako zaskrbljujoča je ta moja izjava, sem mu pripravila predavanje o hormonih. Da sem bila včeraj pri Dominiku (bivšem možu) na testiranju in je ugotovil to, kar sem že tri mesece slutila: premalo imam progesterona in preveč estrogena. Ne gre za prehodno motnjo pri proizvodnji hormonov, ampak sem resnično stopila v pred-menopavzo. Kaj naj rečem - staram se!!!

Seveda se ne bom kar tako predala in pustila naravi, da me pahne v hormonsko kaotično stanje. Dominik mi je dal bioresonančno terapijo in kapljice, ki odlično celostno delujejo na hormone. In začela se bom mazati s progesteronsko kremo, seveda z bioidentičnimi hormoni.

Ne gre samo za neravnovesje med estrogenom in  progesteronom, ampak tudi za testosterone. Ti se namreč sedaj pretvorijo direktno v estrogene, ker so progesteroni prenizki. Tudi jaz čisto ne razumem zakaj, ampak tako je. Kar lahko tudi sama praktično potrdim.

Na treningih delam vaje z obtežbami, ki se jih ne bi sramovali niti moški. Trener se kar napihuje od ponosa ... Moč torej imam, tudi nekaj mišic, ampak preveč maščobe glede na telesno pripravljenost (na primer na rokah, okrog pasu). Namesto, da bi mi testosteroni, ki jih dobim z vadbo, pomagali držati estrogene v šahu, povečevali moje mišice in pospeševali metabolizem, hranijo estrogene.

Ampak, rešitev obstaja in komaj čakam, da se bo hormonska slika popravila.

Hormonsko neravnovesje pa ni samo problem v pred-menopavzi, tudi mlajši so vedno pogosteje prizadeti.

Jesenski dopust na Malem Lošinju

Jesenski del dopusta sem preživela na Malem Lošinju in v hotelu Aurora. Zopet! Ampak, ta otok je zame kot maternica: sprejme me, pozdravi in napolni z energijo. Na njega pridem utrujena in brez volje, nazaj se vračam kot nova.

Čar dopusta, ki ga preživiš sam, je ta, da lahko počneš, kar te je volja. Prva dva dni sem veliko hodila po sprehajalnih poteh, ki vodijo ob obali in skozi borove gozdičke. Kakšen balzam za telo in utrujene misli. Tudi plavala sem veliko (za moje razmere), zato se vračam z nekaj mišicami več.

Ugotovila sem, da mi gredo Avstrijci vedno bolj na živce. Vsaj tisti, ki so bili v hotelu ali na plaži, so se izkazali za velike primitivce. Z vso tolerantnostjo, res ne vem, kako jih naj drugače opišem.

Ni treba spraševati, ali se bom še vrnila.

Za nalašč objavljam fotografijo hotela Aurora z anteno na strehi. Nič več se ne govori o elektro smogu in škodljivosti sevanja, čeprav nam zelo, zelo škodujejo. Kako žalostno, da smo postali tako tolerantni do nečesa, kar nam cvre možgane. V hotelu si vedno izborim sobo, ki je najdlje od antene ...

Opremljena samo s kompaktnim fotoaparatom sem se odpravila do mesta Mali Lošinj. Nekaj klasičnih turističnih motivov moram narediti, sem sklenila. 

V pristanišču se vedno kaj dogaja. Pridejo zelo moderne jahte, pa tudi takšne lepotice kot je jadrnica Kraljica mora iz Dubrovnika. Nisem se je mogla nagledati, bila je ... popolna.

V hotel sem se vrnila po drugi, daljši poti, skozi zaliv Čikat. Sonce je ravno zahajalo in uživala sem, ko so me sončni žarki božali po koži. Takšni spomini me bodo pozimi greli v mrzli, megleni Ljubljani. 

Tole "kul" družino sem opazovala, kako so se s SUP-om vračali z izleta. Glede na prtljago, se niso podali do naslednjega zaliva ...

Vsakega dopusta je enkrat konec. Bi še ostala? Bi.

Zakaj valovi?

Zelo rada gledam valove. Ne vem, zakaj. Po eni strani me pomirjajo, po drugi strani navdušujejo. Seveda jih najraje gledam z obale. Na majhnem čolničku, sredi morja, pa manj. Dosti manj ...

Ravno berem knjigo o pogumnih škotskih pomorščakih (z zahodne obale). Kakšen pogum in spretnost!

Potem pa prideš na drugo stran zaliva, kjer te čaka nežna sapica, mir in zavetje. In dobro kosilo :) Mislim, da vse prevečkrat pozabljamo, da je tudi življenje takšno - enkrat burno, drugič mirno. Predvsem pa pozabljamo, da "valov" ne morem kontrolirati. Lahko pa jih sprejmemo, občudujemo, jih gledamo v dvoje ...