Želiš delati prav, ali se imeti fajn?

Mislim, da sem našla rek, ki opisuje življenjsko vodilo Slovencev: "Želiš delati prav, ali se imeti fajn?". Rek sem predelala iz tega stavka: "Želiš imeti prav, ali se imeti dobro?", ki je namenjen obsesivnim ljudem, ki (povsod) vidijo napake (drugih) in na njih (pretirano) opozarjajo.

V moji izpeljanki se besedici prav in fajn nanašata na besedišče Vesne Vuk Godina in na njeno definicijo funkcionalno neodraslih ljudi. Vem, nekaterim se bo zdelo, da sem preveč kritična (hehe, obsesivna), ampak to sem vedno bila in bom še naprej.

Kaj pa vi menite, smo res prepogosto v coni udobja? Saj to samo po sebi ni nič narobe, če zaradi tega ne delamo prevelikih kompromisov: lažemo sebi in drugim, ne izpolnimo obveznosti, se izmikamo odgovornosti, mislimo samo nase, smo kalkulativni in brezčutni.

Smo v coni udobja, ko od drugih ne zahtevamo, naj dobro opravijo svoje naloge?

- Ne vztrajamo, naj otrok pospravi svojo sobo/naredi domačo nalogo/odnese smeti.
- Od podrejenega (ali šefa!) ne zahtevamo, da naj v roku dokončna projekt.
- Ne reagiramo, ko nesposobna vlada dela bedarije (enkrat bi rada poskusila, ali se ti po 3 mesecih v politiki res zablokira zdrava kmečka pamet).
- Zdravnik ne opravi pregleda ali operacije na dogovorjeni dan.
- Učitelj v šoli ocenjuje premalo kritično in vsi dobivajo visoke ocene.
- Sosed ne sortira smeti.

Smo v coni udobja, ko vztrajamo v nezdravih odnosih?

- Partner nas več ne ceni, mi pa vseeno ostajamo z njim.
- Prijatelj nas pokliče samo takrat, ko nekaj potrebuje.
- Sorodniki pričakujejo, da se bomo podrejali "črednemu nagonu" in nepisanim pravilom v krdelu.
- Sodelavka govori in počne stvari, ki so za nas žaljive.
- Vemo, da sosed pretepa svojo ženo (otroke), pa ničesar ne ukrepamo.

Smo v coni udobja, ko ne poskrbimo za svoje zdravje?

- Vemo, da smo pretežki najmanj 10 kilogramov, pa ničesar ne naredimo.
- Še vedno si barvamo lase s strupenimi kemikalijami, čeprav so že čisto uničeni.
- Zvečer se pred TV bašemo z nezdravo hrano, potem pa naslednji dan trpimo zaradi takšnega zlorabljanja samega sebe.
- Jemljemo antidepresive, namesto da bi se spoprijeli z vzroki za psihične težave (dokler ne eskalirajo).

Smo v coni udobja, ko nam je mar samo zase?

Vsak dan se moramo odločiti ali želimo delati prav, ali se imeti fajn?