V Brigitti sem našla odličen članek, ki ga je napisala 45-letna Sandra Blackert. Iz uspešnega kariernega in razburljivega privatnega življenja je odšla živet v - skromnost. Prodala je 75% stvari, število oblačil zreducirala na 50 kosov, ki se dajo preprosto vzdrževati, z možem sta se preselila iz 200 na 50 kvadratov.
Odpovedala je naročnine na revije in časopise, zreducirala hobije, ne gleda televizije, ne zgublja časa na socialnih medijih in skrbno izbira s kom se druži in kam bo šla.
Danes živi srečnejše, svobodneje, enostavneje.
"Izbrani življenjski cilj mi nudi veliko užitkov, saj moram manj delati, imam manj skrbi in zato več veselja do življenja."
"Prej sem mislila, da sem brez nalog nekoristna, brezvredna. Moji To-do seznami so bili prej vedno neskončno dolgi in moje zadolžitve številne, mislila sem, da mi zapolnitev mojih dni daje pomen. Danes vem: nasprotno je res. Zadovoljstvo in svoboda sta garancija za neobremenjeno in užitkov polno življenje."
Se strinjate z napisanim?
Včasih je potrebno na življenje pogledati z druge perspektive
Helena, kaj naj rečem?! Vedno sem sanjala, da ko bom velika, bom imela hišo z vrtom, a očitno moje sanje niso bile dovolj velike. Živimo na 48 kvadratnih metrih, imam najboljšo službo na svetu :) ...ne, da je idealna, a mi omogoča, kar potrebujem...jaz in naša družina... TV-ja nimamo, revije le službene... Priznam, da sem srečna, čeprav ni vse idealno...bi pa se dalo še kaj zreducirat:)...
OdgovoriIzbrišiVedno najdete kaj finega!
Moja nemščina je čisto preslaba za branje...je pa vredno kaj 'kopirat' od bližnjih sosedov
Tudi jaz sem že slišala in videla na TV ta novi "trend", vsaj moje mnenje je, da je to neka nova moda. Se pa s tem strinjam, tudi jaz bi se lahko odpovedala veliko stvarem. Razen potovanjem.
OdgovoriIzbrišiSicer pa tudi jaz ne razumem nemščine toliko, da bi lahko brala revije, zato kar še objavi kaj.
Ne več, če je to samo novi trend. Vrnitev v preprostost je nova nuja, drugače nas bo pobralo zaradi fizičnega in psihičnega stresa, pa takšnega luksuznega življenja kot ga imamo danes, si ne bomo mogli nikoli več privoščiti. Mogoče se je na skromnost bolje privaditi čim prej ...:)
OdgovoriIzbrišiJaz priznam, da me je (že) pri 30-ih srečala pamet. :) Prihajam iz delavske družine, a sem imela vedno vsega dovolj. Predvsem, ker sta se starša odrekala. Omogočila sta mi tudi študij, ki sem ga pridno vnovčila. Tako sem dobila krasno službo in že pri 27-ih imela lepo plačo. Čeprav so moji začetki bili zelo nespametno zapravljivi, sem res kmalu ugotovila, da nova hiša, novo pohištvo, drag avto, kup dizajnerskih oblačil in čevljev ne prinašajo sreče in zadovoljstva. Naj se sliši še tako klišejsko, srečo prinašajo nova doživetja in odnosi. Tako sem počistila za seboj, pustila zelo dobro plačano službo, našla stvari, ki me osrečujejo, poiskala svojo sorodno dušo in sedaj resnično zadovoljno živim. In nikakor se z nikomer ne primerjam! Če bi tudi drugi živeli tako, bi bili precej srečnejši. Ne pa samo, kdo ima več in boljše. Nikoli ne bom razumela, kako sta lahko hiša in avto na prvem mestu, za v lonec je pa vse dobro. Pa čeprav je tisto, kar pojemo, najpomembnejše za nas in naše zdravje. V glavnem, ne razumem večine Slovencev in tudi drugi najbrž ne mene. :)
OdgovoriIzbrišiTudi jaz z leti ugotavljam, da me materialne dobrine ne samo ne osrečujejo, pravzaprav mi gredo včasih prav na živce. Tudi sami raje manj zapravimo za nove avtomobile, drago pohištvo in cel kup novih oblačil vsako leto. Seveda pa radi zdravo in kvalitetno jemo, športamo in s tem v zvezi odkrivamo nove kraje. Pa čisto vseeno nam je, kako živijo sosedje in vseeno nam je, če je "normalno" to kar počne večina okrog nas. Raje smo nekoliko "drugačni" in včasih malo "čudni".
OdgovoriIzbriši